Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
“Namesto, da bi se ukvarjali s sto odprtimi ali več odprtimi vprašanji na katere rabimo odgovore, se ukvarjamo s posamezniki ali če sem zelo natančen z nekaj posamezniki, ali celo z enim samim posameznikom, in ta energija se vleče že od leta 1991”, je v prispevku včerajšnje Tarče na temo novih političnih pobud in obrazov poudaril predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel in ob tem podal prepričanje, da bi se bi bilo potrebno posloviti od osamosvojiteljev. Znano je, da so osamosvojitelji težava socialistov – tistih, ki so ugrabili državo, že celih 30 let, s to izjavo pa je Vesel javnosti pojasnil, da ni nič drugačen od vseh ostalih “novih obrazov”, ki so politiko gradili na programu “samo, da ni Janša” ter polnjenja lastnih žepov.
V zadnji oddaji Tarča na nacionalni RTV je debata tekla o novih političnih pobudah. Med tistimi, ki v javnosti veljajo za “nov” obraz je tudi predsednik Računskega sodišča in popoldanski dobičkar na Fifi Tomaž Vesel. Ta ni predstavil neke nove vizije ali alternative sedanji politiki, temveč je kot večina predstavnikov tranzicijske levice, zgolj brezkonceptualni “anti-Janša”. S svojo izjavo je dokazal, da gre še za enega posameznika, ki glavnino problemov v državi vidi v tem, da je na oblasti Janez Janša, ki je na parlamentarnih volitvah 2018 dobil daleč največ glasov od vseh kandidatov na volitvah, v letu dni pa je s svojo vlado premaknil stvari, ki jih prejšnje leve vlade niso v celem desetletju. Prav nič problematično pa se Veselu ne zdi, da omrežja globoke države, ki imajo seveda precej daljšo zgodovino, kot osamosvojitelji, že dlje časa obvladujejo najpomembnejše sfere življenja, kar ima za posledico, da sprememb v korist državljank in državljanov ni, ker to globoki državi preprosto ni v interesu.
Glede na to, da se med iskanjem novega obraza na političnem parketu omenja tudi predsednika Računskega sodišča RS, so Vesela povprašali, kaj bi ga pritegnilo za vstop v politiko. Uvodoma je izpostavil, da gre za težko vprašanje. “Razumnemu človeku, ni enostavno sprejeti takšno odločitev. Zlasti v nekih slovenskih razmerah. Do sedaj o tem enostavno nisem razmišljal, nikoli se nisem videl v teh vlogah. Kaj bi pravzaprav na nek način pretehtalo? Mogoče ti stalni pozivi, da nekdo bo to pač moral narediti. Sebe ne vidim v tem, rajše bi dal prednost neki vsebini, kot pa osebnim odločitvam.”
“Dejstvo pa je, da je Slovenija v enem takšnem položaju, tako nezavidljivem političnem, konceptualnem, da smo v neki pat poziciji, v kateri verjetno še verjetno nikoli nismo bili”, je izpostavil Vesel in dodal, da dela na mestu, ki je precej javno in medijsko eksponirano. Po besedah Vesela se določen del opcije izjemno trudi, da ga predstavi kot nekega državnega sovražnika. Pravi, da to nikoli ni bil in nikoli ne bo. “S tem mi na nek način delajo uslugo, za katero nikoli sploh nisem prosil,” je dejal.
Ni zanikal svoje kandidature
Vesel konkretnega odgovora o svoji kandidaturi ni podal, ni pa je tudi zanikal. Nedvomno pa je pogovor za javno televizijo izkoristil za to, da poudari prepričanje, kako bi se morali nekateri ljudje umakniti iz slovenske politike. “Namesto, da bi se ukvarjali s sto odprtimi ali več odprtimi vprašanji na katere rabimo odgovore, se ukvarjamo s posamezniki ali če sem zelo natančen z nekaj posamezniki, ali celo z enim samim posameznikom, in ta energija se vleče že od leta 1991. Zato se bo potrebno na nek način, prvič, na eleganten, kulturen, hvaležen način, posloviti od osamosvojiteljev. Na nek način se osamosvojiti od osamosvojiteljev.” V nadaljevanju je podal prepričanje, da se zaveda, da bo to verjetno boleče.
Z odhodom osamosvojiteljev naj bi se vzpostavilo polje, ki ustvarja nove energije?!
“To se da narediti na prav eleganten in kulturen način, zato da se idejo, ki je takrat bila in je za Slovenijo izjemnega pomena, vlije v bron, zapiše v zgodovinske čitanke, se s hvaležnostjo obrnemo do teh ljudi. Nenazadnje trideseta obletnica osamosvojitve je dobra priložnost, da se jim da v razmislek, kako se elegantno umakniti.” Po prepričanju Vesela bi se šele na tak način verjetno vzpostavilo polje, da se ustvarja nove energije in da lahko zadihajo nove generacije. Premier Janša je v odzivu na besede Vesela zatrdil, da v svojih navedbah ni bil ravno originalen. “Prvi je to predlagal že polkovnik Milan Aksentijević v imenu JLA pred 30 leti, pa Roman Jakič v imenu ranjke LDS, pa Slobodan Milošević in nato leta 2012 še Danilo Tūrk. Vsi so že “mimo” in tudi Tomaž gre veselo po isti poti.”
Globoka država ima že desetletja v primežu državo, saj ima velik vpliv in kapital, ki je za to ključen. V zadnjem obdobju smo priča praksi, da ta pred volitvami izbere tako imenovani nov obraz, ki se navzven prodajajo kot neodvisni obraz, ki misli drugače, ki ima svežo energijo, ki ni obremenjen s preteklostjo itd. Kakorkoli, na koncu se prej ali slej izkaže, da gre za vse prej, kot za nov in neobremenjen obraz. Kako naj bi torej ta sploh prinesel kakšno novo energijo? Tako smo priča nadaljevanju kontinuitete starega, le da se akter, ki se v ospredju prezentira, spreminja. Ozadje ostaja isto. Omrežjem, ki so prisesani na vire financiranja, gredo na roko osrednji mediji, ki prodajajo zgodbo, kako naj bi bil za vse, kar je v naši državi narobe, kriv Janez Janša. Vse z namenom, da se razlog, čemu težave toliko časa ostanejo nerešene, prikrije.