Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Koga bodo poslanci DZ-ja nagradili z morebitno uvedbo socialne kapice,” so na portalu MMC naslovili članek o omejitvi plačevanja socialnih prispevkov pri plačah nad 6 tisoč evrov bruto, kar želi vladna koalicija uvesti v okviru debirokratizacijskega zakona. “S tem bi se povečale neto plače tistih, ki v Sloveniji največ zaslužijo. Tudi številnim v javnem sektorju,” so zapisali v skoraj neprivoščljivem tonu. A dejstvo je, da najvišje plače v javnem sektorju ne presegajo 6 evrov evrov bruto – kar kasneje v članku priznajo tudi sami. Mag. Ivan Simič je v pogovoru za portal domovina.je pripomnil, da ima občutek, da so ljudje, mediji in opozicijski politiki sovražno nastrojeni do tistih, ki s svojim delom zaslužijo veliko ter poudaril, da socialna kapica ni odpustek za menedžerje in najbolje plačane posameznike, temveč tudi ukrep, da bo v Sloveniji več delovnih mest.
Mag. Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo, je v okviru Zakona o debirokratizaciji za portal domovina.je povedal, da Slovenija poslovno ni prav privlačna, predvsem zaradi visokih davkov, prispevkov in tudi zaradi birokratskega pristopa pri pridobivanju raznih dovoljenj. Izpostavil je še neomejeno obračunavanje socialnih prispevkov od plač. Pojasnil je, da bo z uvedbo socialne kapice na 6 tisoč evrov bruto letni izpad javno-finančnih prihodkov znašal približno 70 milijonov evrov. “Ne gre za majhno številko, toda ko spremljam razpravo o predlogu uvedbe socialne kapice se ne morem znebiti občutka, da nekateri lažje prenesejo izgubo štirih milijard, ki so bile vložene v dokapitalizacijo bank, ki bodo sedaj zaračunavale ležarino za denar državljanov v teh bankah, ali pa več stomilijonske izgube v zgrešenih projektih, kot pa socialno kapico,” je pripomnil in tudi poudaril, da bi bilo znižanje davčnih bremen pravilen ukrep. Seveda ob istočasnem znižanju nepotrebnih stroškov države. “Strateški svet za debirokratizacijo je 16. septembra lani predstavil predloge, ki so šli v tej smeri, žal pa se ni zgodilo nič. Spet so nasprotovali opozicija in sindikati,” je še spomnil Simič.
Politolog dr. Miro Haček je na Twitterju opozoril, da ostaja vsebinsko vprašanje, ali je tako ekstremna obdavčitev plač normalna in se vprašal: “Je to res smer, kamor želimo iti kot družba?” Vprašal je tudi, zakaj niti približno enako ne obdavčujemo premoženja. Na hišo, vredno 200 tisoč evrov se po njegovih besedah namreč letno plača v neki ruralni občini 120 evrov davka. Na avtorsko pogodbo za 400 evrov, pa se odvede 150 evrov davkov in prispevkov. “O tem govorim. Eno je noro podnormirano, drugo noro prenormirano. Dajmo se začet pogovarjat o vsebinah,” je še pozval. Razburil ga je namreč MMC-jev naslov, češ da gre pri uvajanju socialne kapice za “nagrajevanje”. Hačku se ne zdi normalno, da nekomu, ki zasluži 20 tisoč evrov, država pobere kar 11 tisoč evrov – in gotovo se to ne zdi normalno nikomur, ki mu država pobere tako velik delež zasluženega denarja. Od 30 tisoč evrov bruto plače, ostane neto v znesku 12.957,51 evrov, medtem ko na primer v Srbiji ostane 26.328,00 evrov – kar je kar 13.370,49 evrov več – pod navedenimi pogoji, bi se prav gotovo vsak raje odločil za delo v tujini. Ta podatek igra pomembno vlogo, ko se tuji managerji odločajo o tem, v kateri državi bodo odprli svoje podjetje oziroma proizvodnjo, je opozoril Simič.
Ko poslovneži slišijo, da se prispevki od plače pri nas plačujejo neomejeno, preprosto rečejo hvala in gredo naprej
“Socialno kapico zagovarjam, ker jo v Sloveniji že imamo, za odvetnike, samostojne poklice itd. Odvetniki in drugi samostojni poklici, ne glede koliko zaslužijo, plačujejo maksimalno 2481 evrov prispevkov. Kar ustreza nekje 4500, 4600 evrov bruto. V Sloveniji imajo določeni davčni zavezanci že socialno kapico. Plačevanje prispevkov neomejeno nima smisla. Vsaka solidarnost se konča pri nekem znesku. Gospodarstvo predlaga socialno kapico pri 4600 evrih bruto. Če bi se po BDP-ju hoteli primerjati z Avstrijci, ki imajo socialno kapico pri 5500 evrih, bi jo mi morali imeti pri 3000, 3500 evrih, kar je absolutno prenizko. Moj predlog je že od leta 2011 na 6000 evrih, kar je višje kot v Avstriji, čeprav imamo skoraj dvakrat nižji BDP. Imam stranke, ki želijo pri nas nekaj delati. Ko jim razložim naše davčne predpise, ko jim razložim, da se prispevki od plače plačujejo neomejeno, preprosto rečejo hvala in gredo naprej. Moramo se zavedati, da je tujcu vseeno, ali ima tovarno v Sloveniji, Romuniji, Srbiji ali Bolgariji. Gleda na davke, da mu bo čim več ostalo,” je v oddaji Faktor pojasnil vodja vladnega Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simić.
Simič je v pogovoru tudi poudaril, da socialna kapica ni odpustek za menedžerje in najbolje plačane posameznike, temveč tudi ukrep, da bo v Sloveniji več delovnih mest. Povedal je, da ima občutek, da so ljudje, mediji in opozicijski politiki sovražno nastrojeni do tistih, ki s svojim delom zaslužijo veliko, kar plača je. “Smo se kdaj vprašali, zakaj multinacionalke v Sloveniji nimajo sedeža svojih uprav za ta del Evrope, oziroma smo se kdaj vprašali, zakaj tuji vlagatelji ne prihajajo množično v Slovenijo in zakaj jo tisti, ki so že tukaj, želijo zapustiti,” je še ponudil vprašanje v premislek.
