22.8 C
Ljubljana
torek, 30 aprila, 2024

Najpomembnejši dogodki preteklega tedna v V4 in srednji Evropi

Piše: C. R.

V zadnjem tednu se je v državah Višegrajske skupine in drugih držav v regiji dogajalo veliko. Čehi so v diplomatskem sporu z Rusi, tudi Slovaki so odslovili ruske diplomate. Poljaki počasi sproščajo korona ukrepe.

V4

Zaradi trenutne češko-ruske diplomatske krize, ki je nastala po tem, ko je češka vlada 17. aprila razkrila rusko vpletenost v eksplozijo skladišča streliva na Češkem leta 2014, je poljski premier Mateusz Morawiecki, katerega država trenutno predseduje Višegrajski skupini, nujno sklical videokonferenco predsednikov vlad V4 na temo Rusije, ki je potekala v ponedeljek 26. aprila. Na dnevnem redu srečanja štirih predsednikov vlad (Mateusza Morawieckega, Viktorja Orbána, Andreja Babiša in Eduarda Hegerja) je bilo stopnjevanje ruskih ukrepov v Srednji Evropi, ki ogrožajo skupno varnost držav v regiji, in sicer v povezavi s trenutnim češko-ruskim sporom, pa tudi z razmerami na vzhodu Ukrajine, ki so še vedno izjemno napete. Zunanji ministri držav V4 so izdali skupno sporočilo, v katerem so obsodili “dejanja, ki ogrožajo varnost suverenih držav in njihovih državljanov, ter izrazili solidarnost z ravnanjem Češke republike.

Pravkar je bila končana študija izvedljivosti za hitri vlak Budimpešta-Varšava (HSR). Dela se bodo začela v začetku leta 2030.

Po podatkih, ki jih je Evropska komisija objavila v petek, 30. aprila, bodo maja v 24 državah EU potekali računalniški testi, na podlagi katerih se bo sistem potnih listov za cepiva začel uporabljati 1. junija. Madžarska, Belgija in Slovaška pri teh testih ne sodelujejo, zato bo njihovo sodelovanje v sistemu cepilnih potnih listov EU mogoče šele pozneje.

Madžarska

Tiskovni predstavnik madžarske vlade Gergely Gulyás je 25. aprila na radiu Kossuth pojasnil, da bo Madžarska večino sredstev Evropskega sklada za oživitev gospodarstva porabila za posodobitev in razvoj zdravstvenega sektorja, “da bi izboljšala kakovost oskrbe po vsej državi”.

Državni sekretar za davke na madžarskem ministrstvu za finance Norbert Izer je v ponedeljek, 26. aprila, izrazil nasprotovanje madžarskih oblasti predlogu predsednika ZDA Joeja Bidena za uvedbo najmanj 21-odstotne globalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki na Madžarskem trenutno znaša 9 %.

Predsednik madžarskega nacionalnega organa za varstvo podatkov Attila Péterfalvi je v ponedeljek, 26. aprila, dejal, da “[obvezna] predložitev imunitetne kartice pri vstopu [v trgovino] ni ustavnopravno vprašanje varstva podatkov, saj je ne spremlja beleženje podatkov”.

Po podatkih spletne ankete, ki jo je izvedla družba Kecskemét Poll in je bila objavljena v petek, 30. aprila, na portalu Magyar Jelen, 80 % od 3 218 vprašanih nasprotuje diskriminaciji zaradi cepljenja proti Covidu. Med mlajšimi od trideset let je ta zavrnitev celo 86-odstotna. Več strank obsoja diskriminacijo, ki jo povzroča potni list Covid.

Madžarski parlament je v torek, 27. aprila, sprejel temeljno reformo statusa enajstih javnih univerz – Ekonomske univerze v Budimpešti, Univerze v Debrecenu, Univerze v Dunaújvárosu, Madžarske univerze za plesno umetnost in Univerze v Nyíregyházi, Univerza v Óbudi, Univerza v Pécsu, Univerza Semmelweis, Univerza v Szegedu in Univerza za telesno vzgojo – prenos premoženja v vrednosti več milijard evrov na fundacije, ki bodo zdaj upravljale univerze in nekatere kulturne ustanove. Upravne odbore teh fundacij bo imenovala vlada. Leva opozicija kriči o “kraji javnih sredstev” in trdi, da sta Viktor Orbán in Fidesz ugrabila visoko šolstvo, zlasti ker je po seznamu, ki ga je objavila revija Mandiner, veliko imenovanih v svete blizu vladi.

Madžarski minister za javno upravo Miklós Kásler je v sredo, 28. aprila, na Facebooku sporočil, da se bodo kirurški posegi, ki ne zahtevajo hospitalizacije, lahko nadaljevali od ponedeljka, 3. maja.

Madžarski parlament je v sredo, 28. aprila, sprejel predlog zakona, ki posameznike, mlajše od 25 let, oprošča plačila dohodnine. Po besedah ministrice za družino Katalin Novák bo ta ukrep koristil milijonu mladih davkoplačevalcev, starih od 15 do 25 let.

Madžarska in Kitajska sta podpisali nov sporazum o sodelovanju za spodbujanje letalske trgovine v okviru kitajskega projekta Nova svilna pot, znanega kot Pas in pot (OBOR).

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó in njegov romunski kolega Bogdan Aurescu sta se v sredo sestala na gradu Almásy v Gyuli (okrožje Békés) blizu romunske meje in podpisala sporazum o oživitvi skupnega odbora za manjšinske zadeve. “Odbor se je nazadnje sestal leta 2011, vendar sedanji sporazum, ki določa tudi sporne točke, omogoča tudi skupno razpravo in reševanje vprašanj, ki so prej veljala za nerešena,” je pojasnil Szijjártó. Poleg tega sta se skupaj dogovorila, da bosta odprla dva nova stalna mejna prehoda v istem okrožju – med krajema Elek (Aletea) in Ottlaka (Grăniceri) pri Gyuli ter med krajema Dombegyház in Kisvarjas (Variașu Mic).

Po podatkih, objavljenih v sredo, 28. aprila, je stopnja brezposelnosti na Madžarskem konec marca znašala natančno 4,0 %, kar je 0,5 % več kot konec marca 2020, vendar 0,4 % manj kot konec februarja 2021. Brezposelnost še vedno najbolj prizadene mlade med 15. in 24. letom starosti, in sicer 13,6 % (+2,4 % v enem letu).

Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó in slovaški minister za finance Igor Matovič sta v četrtek, 29. aprila, v kraju Gönyű (županija Győr-Moson-Sopron) ob Donavi skupaj odprla daljnovod med Madžarsko in sosednjo Slovaško. Szijjártó je pojasnil, da sta državi z “1,5 kilometra dolgim daljnovodom med Gönyűjem in Gabčíkovom (Bős) ter 23 kilometrov dolgim daljnovodom med Sajóivánko [na severovzhodu Madžarske] in Rimavsko Soboto (Rimaszombat) povezali svoje daljnovode na dveh točkah. …] S tem bo širitev mednarodnih povezav zagotovila ravnovesje enotnega evropskega elektroenergetskega sistema na najbolj obremenjeni pretočni poti severovzhod-jug in dolgoročno zanesljivost oskrbe severovzhodne madžarske regije.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ta četrtek, 29. aprila, na Facebooku napovedal sklenitev sporazuma o prostem gibanju med Madžarsko, Srbijo in Črno goro – to je vzajemno priznavanje potrdil o cepljenju proti kovidiji med tremi državami. “Danes smo se s srbskim zunanjim ministrom Nikolo Selakovićem in črnogorskim zunanjim ministrom Đorđem Radulovićem dogovorili, da bodo naša potrdila o cepljenju vzajemno priznana in da bodo cepljene osebe od jutri lahko prosto potovale med Madžarsko in Srbijo ter Madžarsko in Črno goro. […] O tej zadevi smo se začeli pogajati tudi z Grčijo in Izraelom in takoj, ko bodo na voljo, bomo zagotovili informacije,” je pojasnil Szijjártó.

Od sobote, 1. maja, so na Madžarskem spet odprte restavracije, hoteli, gledališča, kinodvorane, zdravilišča, telovadnice, knjižnice, muzeji in drugi zabaviščni kraji, vendar le za ljudi, ki imajo imunitetno izkaznico Covid-19, znani potni list za cepljenje. Za druge se zapiranje nadaljuje. Upravljavci obratov morajo to dejansko diskriminacijo spoštovati pod grožnjo globe, ki lahko znaša od 200.000 do 3 milijone forintov (550 do 8300 evrov). Enako velja za zaposlene brez cepilnega potnega lista, ki ne nosijo maske. V nekaterih primerih se lahko upravno zaprtje navedenih obratov razglasi do enega leta.

Po poročilu, ki ga je 22. aprila objavila avtomobilska revija Vezess, bodo od maja naprej policisti v civilu lovili pešce, ki bodo nezakonito prečkali cesto ali prečkali cesto pri rdeči luči, in jih kaznovali z globami od 5 000 do 150 000 forintov (14 do 410 evrov).

Poljska

V nedeljo, 25. aprila, je na pobudo predsednika stranke PiS Jaroslawa Kaczyńskega potekalo srečanje voditeljev vladne koalicije Združena desnica, na katerem so poskušali odpraviti nesoglasja znotraj poljske vladne koalicije in ki so ga nekateri označili za srečanje “zadnje priložnosti”, Razmere med PiS in njenima majhnima zaveznicama (Porozumienie in Solidarna Polska) so tako napete, da slednji s samostojnim nastopom na volitvah ne moreta ohraniti svojega položaja v Sejmu in se bojita, da na naslednjih volitvah na listi PiS ne bosta več imeli sedežev. Predsednik izvršnega odbora PiS Krzysztof Sobolewski je ob koncu srečanja izjavil: “Vse stranke so prepričane o pozitivnih učinkih delovanja združene desnice po dvojnem uspehu na volitvah leta 2015 in o pripravljenosti za sklenitev programskega sporazuma za obdobje 2021-2023. V prihodnjih dneh bodo sprejeti ustrezni ukrepi.”

Ta nesoglasja v koaliciji dejansko zavlačujejo ratifikacijo evropskega načrta za oživitev gospodarstva v Sejmu, Nekateri, kot je evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski (PiS), se bojijo, da Poljska – tako kot druge evropske države – ne bo mogla pravočasno pripraviti svojega nacionalnega načrta za oživitev gospodarstva – običajni rok je bil prvotno 30. april – in da bi lahko zaradi te zamude Poljska šele pozneje prejela svoj delež iz Sklada za oživitev gospodarstva (23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 32,3 milijarde evrov v obliki posojil). “V tej smeri lahko pričakujemo nadaljnje motnje,” je pojasnil v pogovoru za Gazeto Polska.

Poljski minister za infrastrukturo Andrzej Adamczyk je v torek (27. aprila) napovedal podpis sporazuma za drugo fazo projekta kanala Visla. “S pogodbo za drugo fazo te naložbe […] bomo lahko rekonstruirali plovno pot reke Elbląg na desetkilometrskem odseku. Na podlagi tega sporazuma bo čez reko Elbląg postavljen tudi nihajni most.”

Stranka PiS Jaroslawa Kaczyńskega je ta torek, 27. aprila, končno našla rešitev, da bi zagotovila ratifikacijo evropskega načrta za oživitev gospodarstva v sejmu. Premier Mateusz Morawiecki je za enkrat dosegel dogovor s koalicijo Levica (Levica), medtem ko je stranka Solidarna Polska ministra za pravosodje Zbigniewa Ziobra vztrajala, da bo v parlamentu glasovala proti ratifikaciji, kot je to že storila v vladi.

Glede na nedavno raziskavo inštituta IBRiS, ki je bila objavljena 28. aprila, 67 % Poljakov dobiva informacije s spleta, 38 % s televizije Polsat, 36 % s televizije Fakty TVN, 33 % z javne televizije TVP, 29,5 % z družbenih omrežij, 29 % z radia in le 12 % iz tiskanih medijev. Marcin Duma iz inštituta IBRiS prav tako poudarja, da “opozicijski volivec zelo pazi, da ne dobi nobene informacije, ki bi ga lahko razburila”, medtem ko povprečni volivec PiS “brez težav vidi, kaj se dogaja na TVN […] Volivci Združene desnice so odprti, ker so samozavestni in vedo, da imajo prav. To je jasno razvidno na internetu […] Borijo se za Poljsko. Ko se boriš za resnico, se počutiš udobno. ”

V skladu z novo uredbo Evropske unije bo treba v osebnih izkaznicah, ki bodo izdane 2. avgusta prihodnje leto, navesti spol (moški, ženski ali različen), ki ga je izbral imetnik dokumenta. Poljska se je odločila, da te “inovacije” ne bo upoštevala: “Bistvo in namen evropske uredbe je izboljšati varnost identifikatorjev ter standardizirati organizacijske in tehnične težave, ne pa revolucionirati pogled na svet. Ko gre za opredelitev spola, v poljskem pravnem sistemu obstajajo samo moški ali ženske. Zato bosta na osebnih izkaznicah samo dva spola. Evropska unija nam ne more ukazati, naj uvedemo nekaj, kar ni združljivo s poljskim pravnim redom,” je pojasnil namestnik notranjega ministra Paweł Szefernaker. PO tega ne razume, poslanka Alexandra Gajewska pa je že sporočila, da bo njena stranka sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi bo poljsko vlado prisilila, da v skladu s predpisi EU v osebne dokumente vključi tretji spol.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v sredo, 28. marca, napovedal naslednje korake pri ponovnem odprtju.

Od 1. maja bodo možne nekatere športne dejavnosti na prostem ter dejavnosti v zaprtih objektih in bazenih.

Od 4. maja bodo lahko nakupovalni centri, trgovine z gradbenimi pripomočki in trgovine s pohištvom ponovno odprli v skladu z zdravstvenim režimom.

Od 4. maja dalje bodo galerije in muzeji, za katere velja zdravstveni režim, nadaljevali z delom.

Od 4. maja dalje se bodo otroci v prvih treh razredih osnovnih šol vrnili v šolo.

Od 8. maja bodo hoteli ponovno začeli obratovati.

15. maja bodo restavracije in kavarne na prostem ponovno začele obratovati.

Od 15. maja bodo učenci višjih razredov osnovne šole in srednje šole lahko nadaljevali s hibridnim poukom.

Od 15. maja je mogoče prireditve, kot so poroke in obhajila, organizirati na prostem z omejitvijo 25 oseb.

Z 29. majem se bodo učenci vseh razredov vrnili v redni pouk.

Od 29. maja bo v prostorih mogoče opravljati gostinske storitve v skladu s pravili zdravstvenega režima.

Poljski zdravstveni organi so se v sredo, 28. aprila, zaradi izbruha ptičje gripe brez primere (262 izbruhov) odločili, da izločijo več kot šest milijonov ptic. “Prvič se soočamo s tako resno krizo,” je dejal Andrzej Danielak iz poljskega združenja rejcev in proizvajalcev perutnine. “Do zdaj je bilo največje število izbruhov 65 na leto, zdaj pa smo jih presegli že 200.”

Poljska vlada se je v četrtek, 29. aprila, odločila ustanoviti podjetje, ki bo od sedanjih upravljavcev, družb Tauron, PGE in Enei, prevzelo elektrarne na premog, te pa bodo združene v Nacionalno agencijo za energetsko varnost (NABE), ki bo odgovorna za gradnjo in upravljanje plinskih elektrarn, ki bodo uporabljale predvsem ruski plin in bodo čim prej nadomestile elektrarne na premog. Ta pravna ureditev je potrebna za pridobitev potrebnih posojil za izvedbo tega velikega projekta energetskega prehoda, ne da bi se cena električne energije za končnega potrošnika preveč zvišala.

Mestni svet mesta Kraśnik (Lublinsko vojvodstvo, vzhodna Poljska) se je v četrtek, 29. aprila, pod pritiskom Norveške odločil razveljaviti resolucijo, sprejeto pred dvema letoma, v kateri je izrazil nasprotovanje “ideologiji LGBT”. “Z razveljavitvijo te resolucije lahko naredimo velik korak naprej pri premagovanju krize naše podobe,” je pojasnil župan mesta Wojciech Wilk (PO). “Ne glede na to, ali je to pošteno ali ne, nismo deležni veliko sočutja. […] Če bomo to resolucijo razveljavili, bomo imeli v prihodnosti več možnosti za pridobitev zunanjega financiranja. […] Mislim predvsem na norveška sredstva,” je dodal in poudaril, da so ta sredstva znašala 35 milijonov zlotov (7,7 milijona evrov). Zaradi tega finančnega pritiska Norveške so se druge občine že odločile, da odložijo obsodbo propagande LGBT, medtem ko se druge, kot je mesto Wilamowice (Zgornja Šlezija), odločajo, da bodo ohranile svoje resolucije proti propagandi LGBT.

Glavni urednik poljskega konservativnega tednika Do Rzeczy Paweł Lisicki je v petek (30. aprila) v intervjuju za radio Wnet dejal, da je predlagani potni list za cepiva Evropske unije “avtoritarnost”. “Če bomo nadaljevali po tej poti, se bomo znašli v položaju popolne birokracije strokovnjakov in drastičnega omejevanja državljanskih svoboščin, tj. vsega, kar je vključeno ne le v zakonodajo, temveč tudi v sam namen in smisel obstoja svobodnih družb in držav,” je pojasnil. “Že zdaj se pojavljajo glasovi strokovnjakov, da bodo ljudje, ki se ne želijo cepiti, preganjani ali jim bodo odvzete osnovne pravice, kot so svoboda gibanja, možnost obiska kina ali restavracije, ali da bodo morda kaznovani z denarnimi kaznimi.

Po podatkih evropske agencije Eurostat, objavljenih v petek, 30. aprila, je stopnja brezposelnosti (sezonsko prilagojena) konec marca na Poljskem znašala 3,1 %, kar je najnižja stopnja v celotni Evropski uniji, na drugem in tretjem mestu pa sta Češka in Nizozemska. Stopnja brezposelnosti je konec marca v EU kot celoti znašala 7,3 %, v evrskem območju pa 8,1 %.

Poljski znanstveniki so odkrili, da je egipčanska mumija, razstavljena v Poljskem nacionalnem muzeju v Varšavi, za katero so prej mislili, da gre za mumijo takratnega guvernerja egipčanske province, v resnici mumija nosečnice, saj so med rentgenskim slikanjem v njenem trebuhu odkrili zarodek. To je prvi primer, ko je bila najdena mumija, ki je bila balzamirano telo nosečnice.

Slovaška 

Odločitev slovaške vlade, da izžene tri ruske diplomate v znak solidarnosti s Češko, katere nacionalno suverenost naj bi kršile ruske tajne službe, nima soglasne podpore opozicije. Nekdanji predsednik vlade Robert Fico je Eduarda Hegerja obtožil, da dela uslugo Združenim državam, in dejal, da so predsednik vlade in njegovi zavezniki videti kot “deževne miši […] In vedeli so, zakaj. Ker izpolnjujejo ameriške ukaze.” Rusija se je odzvala s povračilnim ukrepom in v sredo, 28. aprila, odredila izgon sedmih diplomatov iz Slovaške, Litve, Latvije in Estonije.

Slovaški minister za okolje Ján Budaj (OL’aNO) je v ponedeljek, 26. aprila, podpisal odlok, ki volka uvršča med zaščitene živali na Slovaškem. Od 1. junija bo prepovedano loviti, loviti, ubijati, gojiti ali vzrejati te živali.

Češka republika 

Revizija Evropske komisije, objavljena 24. aprila, razkriva, da je češki premier Andrej Babiš morda kršil pravila EU o navzkrižju interesov z nadzorom skrbniških skladov, povezanih z njegovim poslovnim imperijem Agrofert, ki prejema več sto milijonov evrov nepovratnih sredstev EU. Babiš te obtožbe uradno zanika: “V celoti sem izpolnjeval Lex Babiš, ki je bil namenjen le temu, da me izloči iz politike. …] Nekdanje podjetje sem prenesel v skrbniške sklade,” in obsodil “namerno in zmanipulirano revizijo, ki so jo umetno sprožili poklicni žvižgači iz Piratske stranke … Revizorji so bili tisti, ki so na podlagi trditev tega psihopata [Lukáša Wagenknechta, nekdanjega uradnika finančnega ministrstva] zmanipulirali revizijo, da bi mi škodovali. Komisija v svojem poročilu ugotavlja, da navzkrižje interesov ostaja, saj Babiš imenuje direktorje skupine Agrofert, še vedno ima “neposreden gospodarski interes za uspeh” podjetja in odloča o subvencijah EU zanj.

Po Poljski, Slovaški in baltskih državah se je tudi romunska vlada v ponedeljek, 26. aprila, odločila, da v znak solidarnosti s Češko izžene ruskega diplomata – v tem primeru namestnika vojaškega atašeja ruskega veleposlaništva v Bukarešti Alekseja Gričajeva. Ukrajinska vlada je predlagala, da se 20 čeških diplomatov, ki jih je Rusija izgnala kot povračilni ukrep, dodeli češkemu veleposlaništvu v Kijevu, ukrajinski zunanji minister Dmytro Kouleba pa je na Twitterju izrazil “močno podporo Ukrajine v kontekstu sovražnih dejanj Rusije na češkem ozemlju […] Ukrajina vabi češke diplomate, izgnane iz Moskve, da delajo v Kijevu in okrepijo češko diplomatsko prisotnost v naši državi [. …] Stojimo ob strani našim češkim prijateljem.

Ko je češka vlada v okviru sedanje češko-ruske diplomatske krize napovedala, da bo rusko podjetje Rosatom izključeno iz razpisa za razširitev jedrske elektrarne v Dukovanih, so se ruske oblasti odzvale in 25. aprila napovedale, da bodo proti Češki republiki uvedle “ustrezne gospodarske sankcije”, Kremelj pa je pojasnil, da “agresivni ukrepi Prage brez primere ne morejo ostati brez odgovora”. V tem primeru Moskva razmišlja o drastičnem zmanjšanju uvoza iz Češke, zlasti piva.

Češki parlament je v četrtek, 29. aprila, sprejel zakon o legalizaciji istospolnih porok. Predlog zakona je bil predložen na pobudo poslanke Barbore Koranove (ANO).

Letalski prevoznik Czech Airlines, ki je zaradi ukrepov proti Kovidu od februarja v stečaju, je v petek, 30. aprila, napovedal, da bo število zaposlenih zmanjšal s 430 na 100. Družba bo zdaj upravljala dve letali (v primerjavi z dvajsetimi pred krizo Covid).

Kot odgovor na evropske sankcije v primeru Navalnega so se ruske oblasti odločile za protisankcije in prepovedale vstop na svoje ozemlje osmim uradnikom Evropske unije, med njimi češki podpredsednici Evropske komisije Věri Jourovi. “Vesel sem, da sem v tako dobri družbi. Še naprej se bom boril za človekove pravice, svobodo medijev in demokracijo. Prizadevanja Rusije za širjenje dezinformacij in spodkopavanje človekovih pravic si zaslužijo odločen odziv,” je zapisala v prvem odzivu na Twitterju. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli so v skupni izjavi obsodili “odločitev ruskih oblasti, da osmim državljanom Evropske unije prepovejo vstop na rusko ozemlje. Ta ukrep je nesprejemljiv, pravno neutemeljen in popolnoma neutemeljen.

Praška policija je začela preiskavo domnevne “nezakonite zabave” na strehi praške nadškofije na Hradčanskem trgu v torek, 27. aprila, na kateri naj bi med drugim sodelovali nadškof Dominik Duka, njegov tajnik Vojtěch Mátl, vodja predsednikove zaščite Martin Baláž in vodja praško-beneške družbe Zdeněk Bergman.

Romunija

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu je v torek (27. aprila) romunski državi naložilo, da evropskemu poslancu Lászlu Tőkésu (UDMR), ki ga je novembra 2015 okrožno sodišče v Bihorju (severozahodna Romunija) obsodilo, ker je na svoji volilni pisarni izobesil sicilijansko zastavo, plača odškodnino, saj sodba ni bila dovolj utemeljena.

Ukrajina 

Na vprašanje o odnosih Ukrajine z madžarsko manjšino v Podkarpatju in zlasti o uvedbi ukrajinščine kot edinega učnega jezika je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kouleba odgovoril, da Ukrajina želi, “da Madžari v Ukrajini ohranijo svoje tradicije, vrednote in identiteto. Želimo si, da bi v naši družbi uspevali. Lahko in morajo ostati Madžari, vendar kot ukrajinski državljani. Zato morajo znati tudi uradni jezik, da bi se lahko vključili v našo družbo in se v njej dobro znašli.

Vir: UME

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine