Piše: Anita Gužvič
Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU. Prvič je predsedovala v času Janševe vlade leta 2008 in je svoje delo opravila z odliko. Vsi vemo, da so dejanja tista, ki štejejo, tako da je umetno ustvarjanje nezaupanja in zavajanje s strani POP TV povsem odveč, hkrati pa je izjemno nekorektno, lažnivo in škodljivo za ugled države. Mediana je namreč “ugotavljala” kakšen je pogled prebivalcev Slovenije na prihajajoče predsedovanje Slovenije Evropski uniji in pri tem ugotovila, da se le polovica anketirancev strinja s tem, da bi Slovenija morala prevzeti predsedstvo. Mediana tudi tokrat s svojo raziskavo ne meri javnega mnenja pač pa ga želi ustvariti. Tokrat očitno želijo predsedovanje preprečiti ali pa državo kar se da umazati.
Obsoditi takšen projekt še preden se začne, še posebej takrat, ko se je že prvič izkazal z odliko, je podlo. Leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala Svetu EU, so njeno delo v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah ocenili za pozitivno in korektno tudi v tedanji največji opozicijski stranki SD. Tako, da ni povsem jasno od kje izvira bojazen, da se Slovenija ne bi izkazala tudi tokrat. So pa vse večji pritiski, da se s konstrukti v tujini, aktualno vlado kar se da diskreditira in predsedovanje celo prepreči. Temu pa očitno sledi tudi Mediana, ki bolj kot meri, ustvarja politično vzdušje.
Na Mediani torej ugotavljajo, “da polovica prebivalcev Slovenije meni, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU, kljub temu pa se 63 odstotkov prebivalcev strinja, da je predsedovanje pomembno za uveljavljanje stališč države”. Sicer nelogična povezava, ki nakazuje na to, da če se 63 odstotkov strinja, da je predsedovanje pomembno, 50 odstotkov podpore predsedovanju Sveta EU sploh ni malo. Saj ostalih 37 odstotkov, ki meni, da predsedovanje v nobenem primeru sploh ni pomembno, po vsej verjetnosti misli, da Slovenija ni primerna za to.
Predsedstvo leta 2008
Dosežki slovenskega predsedovanja Svetu EU so bili naslednji: uveljavitev Lizbonske pogodbe, uspešen zagon novega cikla lizbonske strategije, korak naprej v reševanju podnebno-energetskih vprašanj, spodbujanje dialoga med kulturami, prepričanji in izročili v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga. Dosegli smo tudi pomembne dosežke na zakonodajnem področju in sicer preboj pri sprejemanju dveh aktov s področja delovnega prava, v soodločanju z Evropskim parlamentom smo sprejeli uredbo o izvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. Na področju varstva okolja smo v postopku soodločanja z Evropskim parlamentom potrdili štiri ključne akte. Prav tako se je slovensko predsedstvo na vse nepričakovane dogodke odzvalo hitro in premišljeno.
