Piše: Vida Kocjan, novinarka Demokracije
Zdravstvena kriza, povezana s COVID-19, je močno zarezala tudi v slovenske javne finance. Prihodki v državni proračun so bili za več kot desetino nižji kot leta 2019, odhodki so se povečali za več kot četrtino. Po podatkih o javnofinančnih gibanjih, ki jih je prejšnji teden objavilo ministrstvo za finance, je bilo lani 9,08 milijarde evrov prihodkov in 12,57 milijarde evrov odhodkov iz državnega proračuna ter posledično 3,49 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja.
Nižji prihodki so v večji meri posledica zmanjšane gospodarske aktivnosti zaradi epidemije, odhodki pa so bili višji zaradi sprejemanja ukrepov za blaženje njenih posledic. S tega vidika je proračunski primanjkljaj lahko razumljiv. Vlada je samo gospodarstvu lani namenila 2,3 milijarde evrov pomoči, s čimer je blažila predvsem nezaposlenost in izgubo delovnih mest. Poleg tega so bila znatna sredstva namenjena prebivalstvu z nižjimi prihodki.
Po doslej znanih podatkih je vlada s svojimi ukrepi pomoči pomagala ohraniti več deset tisoč delovnih mest.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo 21. januarja brezposelnih 91.512 oseb, kar je okoli 15 odstotkov več kot pred letom dni, ko je bil gospodarski zagon na višku. Vendar pa ekonomisti navajajo, da število brezposelnih decembra in v prvi polovici januarja ni bistveno odstopalo od povišanj v istem obdobju prejšnjih let. V teh obdobjih gre namreč v veliki meri za nepodaljševanje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Razlog za relativno ugodno stanje na uradu za makroekonomske analize in razvoj pripisujejo predvsem ohranjanju interventnih ukrepov vlade za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu.
Dejstvo pa je, da padec zaposlenosti za okoli desetino beležijo v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih.
Vendar je vlada tudi za ta področja sprejela potrebne ukrepe. Ministrstvo za gospodarstvo pa že izvaja aktivnosti tudi za zagon turizma po epidemiji.
Obeti so torej spodbudni, in kot kaže, bomo iz krize izšli bistveno manj ranjeni, kot če interventnih ukrepov vlade ne bi bilo.
Razlog za relativno ugodno stanje na uradu za makroekonomske analize in razvoj pripisujejo predvsem ohranjanju interventnih ukrepov vlade za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu.
