Avtor: C.R.
Poslanske skupine SDS, SMC in NSi zahtevajo sklic seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter predlagajo obravnavo samo ene točke, ki se glasi: »Spolno nadlegovanje v akademskem prostoru«.
Svojo odločitev za sklic seje Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino so obrazložili z naslednjimi besedami, ki jih v celoti navajamo:
“V medijih že nekaj let spremljamo zgodbe o spolnem nadlegovanju v akademskem prostoru. Dolgoletno javno izpostavljanje problema spolnega nadlegovanja se je sprva problematiziralo predvsem skozi prizmo kriterijev pri zaposlovanju žensk in v odnosu do žensk na delovnem mestu, kar je rezultiralo v jasni definiciji spolnega nadlegovanja v 7. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da je spolno nadlegovanje »kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja«.
Posledice spolnega nadlegovanja so različne, žrtve pa se lahko soočajo s psihološkimi, čustvenimi in telesnimi težavami. Konkretno to pomeni ponižanje, strah, jezo, sram, krivdo, občutek nemoči in krivice, tesnobo, depresijo, izgubo motivacije, napade panike, težave v koncentraciji, posttravmatsko motnjo, zlorabo alkohola, uporabo prepovedanih substanc, razmišljanje o samomoru, povišan nivo stresa, glavobole, slabosti, težave s spanjem in motnje prehranjevanja.
Kljub resnim posledicam tega zavržnega dejanja, se zdi, da v akademskem prostoru ne moremo narediti napredka na področju preprečevanja spolnega nadlegovanja ter zaščite žrtev pred spolnim nadlegovanjem. Še več, ne moremo se znebiti občutka, da se odgovorni otepajo temeljitega pretresa akademskega prostora, ki bi končno ustavil ponavljajoča se dejanja poniževanja šibkih, ki si jih privilegiran del akademske sfere, s pozicije moči, vedno znova lahko privošči. Šele do nedavnega, z umestitvijo spolnega nadlegovanja v polje javnega diskurza, so nekatere žrtve zbrale dovolj poguma in opisale svojo izkušnjo v določenem visokošolskem zavodu oziroma univerzi, vendar večinoma na anonimen način.
Zelo zgovoren je podatek, da le peščica univerz v slovenskem prostoru premore akt o varovanju dostojanstva zaposlenih ter študentov univerze. Univerza v Ljubljani v Pravilniku o ukrepih za varovanje dostojanstva zaposlenih na Univerzi v Ljubljani in študentov Univerze v Ljubljani opredeljuje tako osnovne pojme (2. člen), kot tudi dolžnosti vodstva v primeru nadlegovanja, trpinčenja ali spolnega nadlegovanja (7. člen) ter ukrepanje, če vodstvo ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je do nadlegovanja, trpinčenja ali spolnega nadlegovanja prišlo (11. člen). Kljub temu, da je iz naslova predmetnega pravilnika razvidno, da se ta nanaša tudi na odpravljanje posledic spolnega nadlegovanja tudi za študentsko populacijo, so določila, ki bi to dejansko urejala, bolj skopa. Podoben pravilnik je sprejela tudi Univerza v Mariboru. Pravilnik o zagotavljanju varovanja dostojanstva delavcev Univerze v Mariboru pri delu se za razliko od podobnega pravilnika Univerze v Ljubljani tudi v naslovu ne dotakne možnosti urejanja te problematike za študentke in študente. Navodila o opredelitvi in izvajanju aktivnosti proti spolnemu in drugemu nadlegovanju ter trpinčenju na delovnem mestu Univerze na Primorskem prav tako natančno opredeljujejo predvsem ukrepe za preprečevanje in sankcioniranje spolnega nadlegovanja med zaposlenimi, ne definirajo pa ukrepov, ki bi se nanašali na študentsko populacijo.
Odsotnost pravnega okvirja, ki bi na posamezni univerzi in samostojnih visokošolskih zavodih enotno urejal problematiko spolnega nadlegovanja tako za zaposlene kot za vse študentke in študente, je s pomočjo širšega odobravanja ustaljenih družbenih praks na področju spolnega nadlegovanja, pripeljal do tega, da se kljub potrditvi določenih obtožb o spolnem nadlegovanju zadeve pogosto zaključijo bodisi z degradacijo prijaviteljev bodisi s potekom mandata storilca, redko kdaj pa z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali hujšo sankcijo.
Zadnji medijsko odmeven primer podrobneje razkriva domnevno spolno nadlegovanje na eni od fakultet Univerze v Ljubljani, katere vodstvo pa podrobnejših pojasnil, zaradi varstva osebnih podatkov in nekončanih postopkov, v zadevi ni podalo. Je pa senat Filozofske fakultete v konkretnem primeru spolnega nadlegovanja sprejel poseben sklep, v katerem so izrekli priznanje za pogum študentkam in študentom, ki so se izpostavili v postopku razkritja spolnega nadlegovanja. Kljub temu se dva meseca po razkritju informacij in leto dni od izjave o spolnem nadlegovanju, še vedno čaka na senat Univerze v Ljubljani, ki naj bi potrdil ali ovrgel odločitev senata Filozofske fakultete in tako dokončno odločil o usodi storilca tega dejanja.
Nedavna pilotna raziskava o spolnem nadlegovanju med študentsko populacijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je pokazala, da je »spolno nadlegovanje na Filozofski fakulteti večinoma znotrajgeneracijsko, vendar ne gre zanemariti, da so nekatere oblike spolnega nadlegovanja pogojene s pozicijo moči. Anketirane osebe so namreč skoraj pri vseh naštetih dejanjih kot nosilko oziroma nosilca dejanja označile tudi predavateljice oziroma predavatelje. Po poročanju anketiranih oseb so dejanja spolnega nadlegovanja v večini primerov storili moški. Vendar so pri vseh oblikah spolnega nadlegovanja, z izjemo tistih, ki so jih doživele izključno študentke, med drugim nedobrodošlo osvajanje in spolno izsiljevanje, nosilke dejanj tudi ženske. Kljub temu pa je njihov delež v primerjavi z moškimi nizek«.
Raziskava je odkrila razsežnosti spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru, ki se kažejo tako v relativno visokem številu oseb, ki so spolno nadlegovanje doživele kot tudi v nizkem številu prijav tega dejanja. Izsledki raziskave kažejo, da je okoli 38 % vseh anketirancev doživelo spolno nadlegovanje. »Anketni vprašalnik je izpolnilo 182 samoidentificiranih žensk, 26 moških in 2 osebi, ki se ne identificirata v okviru binarne spolne kategorizacije. Rezultati ankete so pokazali, da je 80 od 210 anketiranih študentk in študentov v času študija doživelo spolno nadlegovanje, kar je skoraj dve petini (38 %) vseh anketiranih. V anketnem vprašalniku je bilo izpostavljenih štirinajst oblik spolnega nadlegovanja verbalne, neverbalne in fizične narave. Med njimi so anketirane osebe izbrale tiste oblike nadlegovanja, ki so jih v času študija na Filozofski fakulteti doživele. Prisila v spolni odnos je bila edina navedena oblika spolnega nadlegovanja, ki je ni doživel nihče od anketiranih. Odgovori razkrivajo, da so študentke v veliko večji meri izpostavljene spolnemu nadlegovanju v akademskem prostoru kot študenti.«
Nizko število prijav spolnega nadlegovanja je morda še najbolj zgovorno z vidika stigmatizacije oseb, ki so spolno nadlegovanje doživele. Omenjena raziskava je pokazala, da je le 10 % oseb z izkušnjo spolnega nadlegovanja storilko oziroma storilca prosilo, naj z ravnanjem preneha. Le ena oseba od 80 študentk in študentov je spolno nadlegovanje prijavila vodstvu fakultete.
Univerze in fakultete bi morale storiti veliko več za to, da bi bile študentke in študenti seznanjeni s to tematiko ter narediti korake tudi v smeri ozaveščanja.
V enem od-odmevnih primerov, ki se je pred leti zgodil na Univerzi na Primorskem je tedanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, poudarila, da »ni dovolj, da vsakršne zlorabe in ‘šlabe prakse zgolj obsojamo, univerza je s svojo ustavno zagotovljeno avtonomijo dolžna vsakršna nedopustna, neprimerna in nemoralna ravnanja preprečevati In ustrezno zaščititi akademski prostor.« Predlagatelji zato menimo, da ne glede na to, da so takšna dejanja povsod, torej tudi v akademskem prostoru, so absolutno nedopustna, neetična ter zavržna in pričakujemo konkretna dejanja pristojnih s katerimi se jih bo obsodilo in preprečilo podobne primere v prihodnosti.”
Odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino poslanske skupine SDS, SMC in NSi predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:
- Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino (v nadaljevanju: Odbor) ostro obsoja vsakršno verbalno in neverbalno spolno nadlegovanje s strani zaposlenih v akademskem prostoru in poziva h kazenskemu pregonu kršiteljev.
- Odbor predlaga vsem univerzam in visokošolskim zavodom, da v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, do konca leta 2021 opravijo temeljito raziskavo o pojavu spolnega nadlegovanja v akademskem prostoru ter v skladu z izsledki raziskave oblikujejo akt o preprečevanju spolnega nadlegovanja ter odločnem in takojšnjem ukrepanju v primeru, ko se je dejanje že zgodilo.
- Odbor predlaga vsem visokošolskim zavodom, da sprejmejo vse ukrepe iz njihove pristojnosti, da takoj preprečijo nadaljevanje akademskega delovanja tistim zaposlenim, zoper katere je podana prijava in obstaja utemeljen sum spolnega nadlegovanja.
Predlagajo še, da na sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino povabijo:
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
- Romana Kuharja, rednega profesorja in dekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
- predstavnika Senata Univerze v Ljubljani
- Saro Svati Sharan, predstavnico Oddelka za filozofijo v ŠSFF in podpredsednico Študentskega sveta Filozofske fakultete
- Mio Hočevar, predsednico Študentskega sveta Filozofske fakultete
- Manco Košir, univerzitetno profesorico, novinarko, publicistko in prostovoljko,
- Milico Antič Gaber, redno profesorico Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
- Varuha človekovih pravic
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja
- Društvo za nenasilno komunikacijo