Posnel se film je po zadnji modi,
režira Nuli Jašej ga seveda,
čez teden ki po tleh samo poseda
in v petek ki po sceni javni blodi.
Zgodba filma je o zgodovini,
v stare čase Nuli Jašej vrača
z njim gledalce, zgodbo preobrača,
glavno vlogo v svojem filmu hlini.
Skupščina se ljudska imenuje,
ja, dokumentarec je na celo,
z njim naj bi glavico se zadelo,
z njim žebljica v prazno zamahuje.
Se obeta še nadaljevanje,
film Avnoj prvi bo na vrsti,
Nulija že zdaj srbijo prsti,
da posname v Jajcu zborovanje.
Tu pariška tudi bo komuna
in še nekaj filmov prekucuških,
vsi po cenah znanih oderuških,
ljudska v njih v ospredju bo tribuna.
Zdaj sta že v načrtu dva vrhunca,
véliki vsekakor svet fašistov
rajhstaga požig s strani nacistov,
Nuli Jašej z njima afne gunca.
In na koncu skupščine velike,
da se ve, čigavi smo gledalci,
véliki nad ljudstvom zmagovalci:
firerja in Josipov dveh slike.
