Piše: umetna inteligenca, C. R.
Nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič je danes na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložil pritožbo zoper Slovenijo. Avtor pritožbe je prof. dr. Matej Avbelj.
Zadeva se nanaša na odločitev Ustavnega sodišča z dne 2. julija 2026 (javno objavljeno 24. julija), s katero je sodišče potrdilo ustavnost zakonske ureditve, ki je predčasno, neposredno na podlagi zakona (ex lege) odvzela mandate članom organov upravljanja, vodenja in nadzora RTV Slovenija.
Gregorčič je bil decembra 2021 imenovan za člana Programskega sveta za štiriletni mandat, ki bi moral poteči 27. januarja 2026, februarja 2022 pa je postal tudi predsednik sveta. Po sprejetju novele ZRTVS-1B so mandati prenehali že konec decembra 2022, brez individualne odločbe ali osebnih razlogov.
V pritožbi zatrjuje pet kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Osrednji očitek je odsotnost učinkovitega sodnega varstva: Ustavno sodišče je presojalo ustavnost zakona, ni pa preverilo, ali so za predčasno prenehanje konkretnega mandata obstajali individualni razlogi. Dodatno izpostavljata nerazumno dolgo trajanje postopka (skoraj tri leta in sedem mesecev, kljub razglasitvi za absolutno prednostno zadevo), ki se je končal šele po izteku mandata; odsotnost javne obravnave, čeprav sta jo zahtevali obe strani; neenako obravnavo navedb strank; neodgovorjena ključna pravna vprašanja (vključno z zahtevo za predložitev vprašanja Sodišču EU) ter odsotnost pravnega sredstva zaradi predolgega postopka.
Pritožba odpira tudi širša vprašanja: ali jamstva pred samovoljnim odvzemom mandatov, kot jih je ESČP razvilo v zadevah Baka proti Madžarski in Grzęda proti Poljski, veljajo tudi za nosilce mandatov v neodvisnih javnih institucijah, ki ne izvršujejo državne oblasti; kakšno sodno varstvo (v luči 6. in 10. člena Konvencije ter evropskih standardov o neodvisnosti javnih medijev) je potrebno, kadar zakonodajalec z enim zakonom predčasno odvzame mandate celotnim organom javne radiotelevizije; ter da obstaja nevarnost ponavljanja, saj je Ministrstvo za kulturo avgusta 2026 pripravilo nov predlog zakona s podobno ureditvijo predčasnega prenehanja mandatov.
Zaradi splošnega pomena zadeve, tveganja za neodvisnost javnih medijev in možnosti ponovitve posega sta predlagala prednostno obravnavo po 41. pravilu Poslovnika ESČP. V sporočilu za javnost poudarjata, da pritožba ni politična nezaupnica Ustavnemu sodišču, temveč poskus iskanja pravnega odgovora na vprašanje, kaj je dopustno, in zaključek skoraj štiriletne zgodbe po pravni poti. Če bo ESČP pritožbi ugodilo, bi lahko sodba postala pomemben del evropske sodne prakse; če ne, bosta sprejela, da je bila njuna presoja napačna.
