Predsednik SDS Janez Janša je v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je že prisegel kot novi predsednik vlade.
Predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS) Janez Janša je postal predsednik 14. Vlade Republike Slovenije, ki jo mora potrditi še državni zbor. Vlado bo vodil že tretjič v času samostojne Slovenije.
Prvo vlado je Janez Janša vodil v obdobju 2004−2008. To je bila edina vlada v samostojni Sloveniji, ki je dokončala štiriletni mandat v nespremenjeni koalicijski sestavi. Država je pod njegovim vodenjem dosegla izjemen gospodarski razvoj, visoko zaposlenost in rekordno nizko brezposelnost. Blaginja državljanov se je bistveno izboljšala (pokojnine so se v tem obdobju povečale za okoli 25 odstotkov). To je bila tudi najuspešnejša slovenska vlada. Prvega januarja 2007 je Slovenija prevzela evro, 22. decembra 2007 je z odprtjem meja stopila v schengensko območje. Slovenija se je zavihtela na prvo mesto med novimi državami članicami Evropske unije (EU).
V prvi polovici leta 2008 je kot prva država članica iz širitvenega sklopa 2004 in 2007 prevzela krmilo Sveta EU. Slovenija bo Svetu EU predsedovala tudi v letu 2021. S tem se bo Janša kot edini slovenski voditelj doslej zapisal v zgodovino, ki je Svet EU vodil dvakrat. Druga vlada pod vodstvom Janeza Janše v obdobju 2012−2013 je Slovenijo rešila pred bankrotom.
Janša je študiral obramboslovje in leta 1982 diplomiral. Nato se je začela njegova disidentska pot. Njegovo kritično oceno razmer v takratni JLA so označili za kontrarevolucionarno. Sledil je strog nadzor Službe državne varnosti (SDV) nad njim in njegovimi prijatelji, politične sankcije ter omejevanje in preprečevanje njegovega javnega dela.
Politično omejevanje Janeza Janše je segalo v vse vidike njegovega življenja, med drugim je izgubil vsako možnost zaposlitve v državni instituciji ali podjetju. Med letoma 1985 in 1986 so ga na več kot 250 javnih razpisih za zaposlitev zavrnili, čeprav je izpolnjeval vse pogoje.
V tem času se je Janša politično angažiral v novonastajajočih mirovnih in ekoloških gibanjih, ki jih je takratna oblast obravnavala kot »družbeno nevarne«. Preživljal se je s pisanjem računalniških programov in priložnostnimi višinskimi deli skupaj s svojimi prijatelji iz alpinističnega odseka.
Dne 31. maja 1988 je Janeza Janšo v zgodnjih jutranjih urah aretirala SDV. S tem se je začel znani proces proti četverici, ki je bil proces komunistične nomenklature zoper nastajajočo opozicijo in je sprožil silovit odziv v slovenski javnosti. Janša je bil na procesu, na katerem so mu sodili v srbohrvaščini brez navzočnosti javnosti in brez pravice do odvetnika, obsojen na 18 mesecev zapora. Po pravnomočnosti sodbe maja leta 1989 ga je slovenska komunistična oblast znova aretirala in ga poslala na prestajanje kazni najprej v najstrožji slovenski zapor na Dobu pri Mirni ter ga šele po vnovičnih demonstracijah premestila v odprti tip zapora na Igu. Iz političnega življenja so ga skušali odstraniti še leta 1994 v znani politični aferi Depala vas. V zapor na Dobu pri Mirni so ga po politično montiranem procesu, imenovanem Patria, znova poslali tri tedne pred volitvami leta 2014. S tem so Janši in stranki SDS, ki jo je vodil, onemogočili zmago na tedanjih volitvah.
Janša je bil za poslanca izvoljen na vseh parlamentarnih volitvah od aprila leta 1990 dalje, vedno je prejel največ volilnih glasov. Stranka SDS, katere vodenje je prevzel maja 1993, pa je doslej zmagala že na devetih volitvah zapored in je ta čas s 26 poslanci največja politična stranka v državi.
Janez Janša je napisal več knjig ter na stotine člankov, komentarjev, esejev in znanstvenih razprav. Objavil je tudi več svojih pesmi in literarnih spisov, prevedeni so bili tudi v angleščino, nemščino in hrvaščino. Kot predavatelja – izvedenca za obrambna in geostrateška vprašanja so ga vabili na mnoge posvete in simpozije po svetu. Med drugim je predaval na Kings Collegeu v Londonu, na Centru za mednarodne in strateške študije v Washingtonu, na Kraljevem inštitutu za mednarodne zadeve v Londonu, na Center for Balkan Security, Washington, na konferenci Atlantskega sveta Velike Britanije, na Inštitutu za mednarodne študije v Bonnu, na Katoliški univerzi v Buenos Airesu, na konferenci CNN v Atlanti, na mednarodnih simpozijih in posvetovanjih Nata na Dunaju, v Rimu, Bruslju, Pragi itd.
Je oče hčerke Nike in treh sinov Žana, Črtomirja in Jakoba. V prostem času igra nogomet, golf, smuča, deska na snegu, najraje pa zahaja v slovenske gore, kjer je spoznal tudi svojo ženo Urško Bačovnik Janša, zdravnico.
popravljeno
