Slovenija je glede protidiskriminatorne zakonodaje dosegla napredek na številnih področjih, nekatera nerešena vprašanja, kot je vrzel na področju nekaznovanosti sovražnega govora, pa kljub temu vzbujajo skrb, ugotavlja danes objavljeno poročilo komisije Sveta Evrope proti rasizmu (ECRI) o Sloveniji za obdobje med letoma 2014 in 2018, danes poroča STA.
ECRI v poročilu izpostavlja, da slovenski zakon o varstvu pred diskriminacijo zagotavlja ustrezno zaščito pred rasizmom in rasno diskriminacijo na vseh področjih vsakdanjega življenja. Prav tako omenjeni zakon predvideva ustanovitev zagovornika načela enakosti, kar je skladno s standardi, priporočenimi s strani ECRI, sovražni govor pa je v omenjenem zakonu podrobneje opredeljen.
Na voljo je tudi javni sistem, ki omogoča anonimno prijavo nezakonitih spletnih vsebin in podatke o primerih sovražnega govora zbira od leta 2009, navaja poročilo.
Poročilo ugotavlja, da policija aktivno sodeluje pri preprečevanju rasne diskriminacije in rasističnega nasilja v Sloveniji. Pristojni izvajajo tudi vrsto pobud za odpravo številnih oblik diskriminacije, ki ima za posledico nezadostno vključevanje dela romskega prebivalstva. V Ljubljani poteka gradnja prvega islamskega kulturnega centra in džamije v državi.
Kot dosežen napredek v Sloveniji poročilo navaja novi zakon o partnerski zvezi, s katerim je registrirana istospolna partnerska skupnost postala primerljiva z zakonsko zvezo v skoraj vseh vidikih.
ECRI pozdravlja pozitiven razvoj v Sloveniji, a hkrati poudarja, da kljub vsemu nekatera nerešena vprašanja vzbujajo skrb.
Kot opozarjajo, je sovražni govor v Sloveniji redko predmet sodnega pregona zaradi razlage zakona s strani organov pregona, na podlagi katere zadeve skoraj nikoli ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti.
V zakonu o varstvu pred diskriminacijo so po oceni ECRI prisotne nedoslednosti in nejasnosti, zlasti glede pristojnosti in pooblastil zagovornika načela enakosti v razmerju do drugih institucij, kot so inšpekcije.
Podatki o primerih sovražnega govora, ki so jih zbrale različne institucije, tudi niso kategorizirani na enoten način in so preveč razdrobljeni. Poleg tega imajo organi oblasti zaradi zakona o varstvu osebnih podatkov močne zadržke glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti, ki zadevajo ranljive skupine.
Učinek pobud osrednjih oblasti za izboljšanje vključevanja Romov je v veliki meri odvisen od politične volje lokalnih oblasti, ki pogosto ne pokažejo pripravljenosti za sodelovanje, ugotavlja poročilo.
Dodaja, da v Sloveniji tudi ni posebnega zakonskega predpisa, ki bi izrecno urejal spremembo imena in spola za transspolne osebe.
ECRI zato slovenske organe oblasti poziva k ukrepanju in podaja vrsto priporočil.
Meni, da slovenski organi pregona ne bi smeli uporabljati pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti v primeru dejanj, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje, če ti niso zakonsko določeni. Zagotoviti je treba tudi vse potrebne pogoje za učinkovito delovanje funkcije zagovornika načela enakosti in ustrezno seznaniti javnosti z njegovimi pristojnostmi.
Slovenija bi morala zbrati razčlenjene podatke o enakosti za namen boja proti rasni diskriminaciji. Slovenska zakonodaja bi morala jasno določati pristojnost osrednjih oblasti, da sprejmejo nadomestne ukrepe, če in ko lokalne oblasti ne izvajajo zakonskih določil. Z zakonom bi morala biti izrecno urejena sprememba imena in spola za transspolne osebe, še opozarja ECRI.
ECRI v poročilu še navaja, da je med septembrom 2015 in majem 2016 Slovenijo prečkalo pol milijona nezakonitih migrantov, le redki pa so zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji. Kljub vladnim programom integracije in izboljšanju javnega mnenja o migrantih so ti še vedno deležni diskriminacije ob vstopu na trg dela, se soočajo s finančnimi težavami in zelo težko najdejo ustrezno zasebno namestitev, opozarja ECRI ter Sloveniji predlaga, naj okrepi sodelovanje med pristojnimi oblastmi in delodajalci ter lokalnimi organi.
ECRI je neodvisen organ Sveta Evrope za spremljanje spoštovanja človekovih pravic, ki je specializiran za vprašanja, povezana z rasizmom in nestrpnostjo. V članicah Sveta Evrope preverja stanje z vidika rasizma in nestrpnosti ter pripravlja priporočila in predloge za rešitev ugotovljenih težav.
Kakorkoli že, vse kaže na to, da je Svet Evrope še ena od Sorosevih izpostav …
