Gremo zemljo krast se vojskovati,
reče Marjanček na prizorišču,
Čarli ti boš prvi na bojišču,
jaz pa druge moram poiskati.
Iz soseske jih celotne zbere,
petintrideset je njih število,
se o tem bo dolgo govorilo,
cela vojska se huronsko dere.
Šli lovljenje bomo se sovraga,
vsak bo rešil s tem po košček zemlje,
ki sovražnik nam jo vsak dan jemlje,
mu pokažemo, kdo je, nesnaga.
Marjanček poveljnik je vojakov,
Čarli v vlogi spet operativni
in vojaki vsi na moč odzivni,
na bojišču truma je junakov.
Ti loviš, zavpije Čarli glasno,
razkropi zdaj v strelce se vojaštvo,
isti hip pokaže se junaštvo,
vsem sosedom da je v hipu jasno.
Hrup, ki se razlegel je po hiši,
je podvig, ki zlepa ni mu para,
sosed da soseda spet pobara:
»Ti, a se igrajo slepe miši?«