3.3 C
Ljubljana
torek, 23 aprila, 2024

(AKTUALNO) Nekdanji vodja Urada za preprečevanje pranja denarja: Vi, Obala, ankaransko-hrvatinski hrib, ste mafija, ki je ugrabila državo

Piše: Gal Kovač (Nova24tv.si)

Medijski pogrom nad dr. Damjanom Žugljem, nekdanjim vodjo Urada za preprečevanje pranja denarja, je na dan privlekel nenavadne podrobnosti iz zakulisnega delovanja “globoke države.” Žugelj, ki je trenutno v središču napada, je namreč objavil javni odziv na obtožbe, ki so jih lansirali zoper njega. Ta vsebuje razmeroma skrivnosten zapis, ki izpostavlja nekakšno mafijsko skupino z Obale, natančneje iz “ankaransko-hrvatinskega hriba”. Javnosti navaja dobro poznana imena, kot so Darko Muženič, Anika Vrabec Božič in sina Branka Masleše, nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča. Skupina, katere del naj bi bili omenjeni, naj bi se v zadnjih desetletjih uspešno vpletla v vse pore javnega življenja, njihovo delovanje pa naj bi po njegovem mnenju ustrezalo “državnemu udaru”. 

“Vi, Obala, ankaransko-hrvatinski hrib, ste mafija, ki je ugrabila uradnike, del policije, del tožilstva, del (tudi vrhovnega) sodstva, sodni svet, regulatorje, institucije, državna podjetja in s tem državo. In že več kot desetletje rušite in raketirate gospodarstvenike, podjetnike, stranke, uradnike in Vlade RS. Vedno na isti način, isti akterji, z uporabo medijev in represivnih organov, zapirate »nedolžne« ljudi, in to na vedno in znova isti način, da ustvarjate lažne afere, zmontirate in zrežirate procese in jih na tri, štiri, zdaj lansirate v medije ter tarčo (javno) diskreditirate, nad njih pošljete institucije in jih na koncu zaprete,” je zapisal Žugelj v svojem odzivu.

Žugelj se sicer najprej vsebinsko loti neosnovanih obtožb zoper njega. Pravi, da so bile vse preiskave izvedene po črki zakona. Urad je namreč deloval po istem zakonu, ki ga je sprejel Državni zbor. “Tako je skladno s tretjim odstavkom 87. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma Urad pri opravljanju svojega dela samostojen in operativno neodvisen, vključno z odločitvami o sprejemanju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije ter o posredovanju svojih analiz pristojnim organom. Iz tega tudi izhaja, da Urad med drugim sam določi način sprejemanja podatkov,” pojasni Žugelj. K temu dodaja, da Urad neodvisno sprejema odločitve o tem, koga se preiskuje.

Pri tem dodatno pojasnjuje: “Ni se preiskovalo, ukrepalo ali naznanjalo nikogar od slovenskih novinarjev, politikov, direktorjev in lastnikov, kot to skušate javno zmanipulirati in prikazati.”

Žugelj nato izpostavi, da je za razliko od delovanja Urada javno razkrivanje imen, ki so bila očitno zgolj del raziskovanja, kaznivo dejanje. “Ne pozabite, da ste Vi tisti, ki ste ta imena lansirali v javnost. To pa je kaznivo in to je zloraba podatkov državne institucije in zloraba uradne tajne (!). Če jih ne bi Vi sami iznesli, iz sprevrženih namenov moje osebne diskreditacije in diskreditacije državne Institucije, se to nikjer ne bi videlo ali vedelo. Tako pa bodo ti ljudje zaradi Vas in ne naše preiskave lahko v bodoče imeli resne posledice, saj jih Vi Obala namerno označujete kot Vaše bodoče tarče.”

Nekdanji direktor urada za pranje denarja Klaudijo Stroligo. Vir: STA

Kdo je pravzaprav “Obala”?
Žugelj v svojem odzivu ne navaja natančno, kaj in kdo vse naj bi konstituiral t. i. “obalo”. V začetku teksta zapiše: “Gospod Stroligo iz Hrvatinov zopet od strani Obale angažiran in reaktiviran dežurni medijski usmerjevalec, skupaj z druščino iz istega obalnega griča go. Aniko Vrabec Božič (direktorica UPPD), g. Muženičem (bivši direktor UPPD, sedaj NPU, ki preiskavo preiskavo), g. Maslešo, sinom bivšega predsednika Vrhovnega sodnika Masleše (zaposlen in vodja Inšpekcije na UPPD pod mandatom ge. Božič)”

 

Darko Muženič (Foto: STA)

Žugelj nato zapiše: “Mnogi od vaših žrtev, tudi uspešni gospodarstveniki, podjetniki in politiki, še danes tavajo v temi in ne vedo, kaj se jim je pravzaprav zgodilo (bo že kriva politika, pa ni!). Večini izmed njih pa je skupno le, da so imeli (za svetovalca) blizu le enega izmed vas iz Obale, ki Vas je dvignil, označil, namamil in likvidiral. Tisti, ki pa so to spoznali, so se z Vami želeli zmeniti, pa so na koncu končali še slabše. Vi Obala, iz Ankaransko-Hrvatinskega hriba, že več kot desetletje destabilizirate Slovenijo in ste grožnja njeni Ustavni ureditvi in institucijam.”

mag. Anika Vrabec Božič, direktorica Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. (Vir: UPPD)

Nekdanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja nato pove, da politika z delovanjem omenjene mafijske skupine kot tudi UPPD in on osebno nimajo nič za opraviti. Hkrati opozarja, da tako SOVA kot OVS glede omenjene skupine ne naredita ničesar in le nemo opazujeta, kako se ruši državna (ustavna) ureditev.

Skupina iz obale si je neupravičeno pridobila veliko mero vpliva tako, da je usmerjeno vplivala na zaposlovanje zvestih kadrov na manj opaznih uradniških pozicijah. Iz teh manj opaznih mest se nato vrši neopazen vpliv. Kot pojasni: “Slepo, hvaležno, nevedno in zvesto služijo, ker ste jim navidezno pomagali, za vas najceneje in poceni, s tisto malo službico, nagrado in pohvalo, dodatek na plačo ali služeno pot in izobraževanje v tujini (dnevnica). Prav tako ste izkoristili navadno malo kleptomanijo pri ljudeh.”

Varovanje “žvižgačev”, ko jim koristi

Kot vemo je bila preiskava Urada za preprečevanje denarja sprožena na podlagi anonimke. Mediji, ki so sprožili “afero”, so skušali dejstvo, da je šlo za primer “žvižgaštva”, omalovaževati. Hkrati jih je tudi motilo, da je bil povod za preiskavo UPPD anonimen. Kot pojasnjuje Žugelj gre v tem primeru za dvojna merila. “Žvižgači” so trenutni oblasti, ko je bila še v opoziciji, koristili. Žugelj o tem zapiše: “Ni naključje, da se je »žvižgače« V Sloveniji nedavno nazaj zaščitilo in jim dalo na legitimnosti, tudi tiste anonimne, sedaj pa ko Vam to ne paše, to izrabljate in Vas natančna, skrbna, profesionalna, detaljna in obširna »anonimka« z vsemi znaki in značilnostmi »žvižgaštva«, na osnovi katere je Urad začel preiskavo, moti. Naključje? Kot sem se že javno izrekel in ponavljam zadnjič: Tudi mene zanima, kdo je bila ta tako detajlno informirana oseba.”

Žugelj nato špekulira, da bi lahko tovrstne anonimke generirali ljudje, ki nato iz zakonitega delovanja Urada izvajajo afere. “Vse bolj sem prepričan, da takšne anonimke ustvarjajo tisti, ki se na koncu to trudijo pokriti. O tem razmislite tisti, kateri Vaša imena so sedaj postala tarča, in se pod lažno manipulacijo, izmišljene kvazi »zlorabe« pooblastil Urada, pojavljajo v javnosti sprevrženo in neresnično v imenu »kvazi zaščite« Vas od že več kot desetletje istih akterje.” 

Udeležencem afere zato pojasnjuje modus operandi akterjev afer, ki naj bi deloval po receptu “prijavim te : te dam v medije in identificiram kot tarčo : alarmiram in poženem vse mogoče institucije : na koncu pa te rešujem, in ti kot stranka postaneš moj vernik, večno hvaležen.”

Novinarji zlorabljeni za interese, ki jih ne razumejo?
Žugelj nato sprašuje novinarje, “koga ti pravzaprav ščitijo”, nato pa insinuira, da tujca, pri katerem “je celotna državna uprava in Vlada RS na telekomunikacijskem omrežju (SOVA?). In vi skupaj z organi pregona in pravosodjem udrihate po Instituciji, ki je na to plat (velikega) varnostnega tveganja že zdavnaj opozorila. In je edina ki je tudi na to opozorila, tudi z dejanji, s tem, ko se je edina uprla prehodu na to telekomunikacijsko omrežje in to kljub takratnim obveznim navodilom Ministrstva za javno upravo za prehod. Institucije, ki je edina opravila svoje poslanstvo profesionalno, strokovno in zakonito.”

Nato nadaljuje, da so novinarji in mediji, ki delujejo po nareku “višjih interesov”, pravzaprav tudi sami žrtve. “Danes pa nekateri cvilite, ker so Vaša imena zunaj. Vidite kako se sedaj Vaša medijska neuravnotežena pripadnost maščuje, saj so Vas nategnili in Vas nategujejo še naprej in to vedno eni in isti ljudje. Ljudje iz Obale. Ljudje iz Ankaransko-Hrvatinskega hriba,” zapiše.

Nekdanji direktor Urada nato navaja vrsto izredno nenavadnih pripetljajev, kot je denimo, da se je oseba (z Obale), ki je bila zaposlena na UPPD, v operativni fazi predkazenskega postopka “zaposlila pri preiskovancu”. Ta dotična oseba je bila po Žugljevih besedah postopkovno v krogu oseb, ki so bile postopkovno seznanjene.

Ta oseba iz obale naj bi bila “postopkovno v krogu oseb, ki so bile s preiskavo na Uradu (takratnemu delodajalcu) seznanjene. Bdela je namreč nad prekrškom ene izmed povezanih oseb preiskovanca s fiktivnim naslovom, brez inventarja in zaposlenih na tem naslovu in neresničnimi podatki v registru dejanskih lastnikov podjetij. In takšnih podobnih, v preiskavi Urada, majhnih detajlov kar mrgoli, pri čemer pri tem 80 milijonov razlogov gotovine kot navajajo mediji, gotovinske transakcije in nakazila med povezanimi osebami tudi čez meje in nazaj več kot dodatni utemeljeni izpada kot še najšibkejši indikator (alarm) za preverbo.”

Žugelj se nato sprašuje: “Je naključje, da oseba z Obale med prvimi dejanji, potem ko na Uradu iznenada sama poda odpoved, skoči kar tako za mesec, dva v službo k preiskovancu ter se nato takoj zopet vrne na Urad, a tokrat kot vodja.”

Žugelj nato sam sebi napoveduje dolgotrajno pravno bitko, katere cilj očitno ne bo razrešitev zadev, temveč samo pravdanje kot kazen, ker si je drznil dregniti v napačno skupino ljudi.

Na delu tudi bivši pripadniki SDV
“Da je absurd še večji (še eno naključje primera), sta kar dve osebi, aktualna direktorica in trikrat lahko uganete še kdo, ki sodelujeta pri tem našem pregonu, pred zaposlitvijo na Uradu bila zaposlena tudi na AKOSU. In ena izmed teh oseb je celo sin bivšega predsednika Vrhovnega sodišča. In katera je ta institucija, ki namreč odobrava in bdi tudi nad (vstopi) telekomunikacijskih operaterjev na slovenski trg? (AKOS). Ste v zvezi s tem preverili časovnice zaposlitev teh ljudi na AKOS-u (SOVA). In vsi ti so uspešno in hitro šli skozi varnostno preverjanje in sedaj vodijo državne institucije. Nekateri v tem procesu predstave za javnost pa so, kot sem zasledil v javnosti (navajam javni podatek), domnevno tudi bivši pripadniki službe bivše države (SDV). Dobro vprašanje, ali bi na primer pripadnik nemške službe »Stasi« dobil dovoljenje katerekoli mednarodne institucije za zaposlitev v njej (?),” razkriva Žugelj.

Je imel Golob dostop do tajnih podatkov?
Žugelj zaključuje zapis, ki se delno bere kot javno vprašanje, ali so bili Golobu na voljo tajni podatki, ki mu ne bi smeli biti razkriti, in delno kot svarilo prav njemu. Celotna akcija bi se morda lahko vodila tudi proti njemu. Tako zapiše: “In za konec, gospod Stroligo in spoštovani Predsednik Vlade RS, gospod dr. Golob: Kako pa veste, kaj, zakaj in v kakšnem obsegu se je vodila preiskava. Ste morda seznanjeni s tajnimi podatki operativno neodvisne institucije in z vsebino postopkov, ki sedaj potekajo proti nam. In rad bi verjel, da niste seznanjeni, pri čemer Vaše osebne motive za napad na Urad, spoštovani predsednik Vlade RS, zelo razumem. Pa se vseeno vprašajte, gospod predsednik Vlade, gospod dr. Golob, ali to na koncu morda delajo tudi Vam in ste tokrat tarča Vi? Isti način, ista metodologija, ista procedura in isti akterji, ki so jih tokrat dali ob Vas. Iz ankaransko-hrvatinskega griča in jaz in Urad pod mojim vodstvom s tem nimamo popolnoma nič, kot se ta gospoda iz ankaransko-hrvatinskega griča javno tako trudi prikazati.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine