Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg ne pričakuje, da se bo zaradi odstopa ZDA od jedrske pogodbe z Rusijo začelo nameščanje jedrskega orožja v Evropi. Kljub temu pa je po njegovem treba razpravljati o posledicah najnovejšega razvoja dogodkov za Nato. Na ravni veleposlanikov naj bi o tem razpravljali še ta teden, je dejal Stoltenberg.
“Ne pričakujem, da bodo članice zavezništva v odziv na novo rusko raketo srednjega dosega v Evropi namestile več jedrskega orožja,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril Stoltenberg na novinarski konferenci v Bruslju.
Gre za prvi javni odziv Stoltenberga na nedavno napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA odstopile od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega z Rusijo (INF), ker Moskva krši določila pogodbe iz leta 1987.
Generalni sekretar Nata se glede tega danes sicer ni opredelil. “Vse članice zavezništva se strinjajo, da je pogodba INF pomembna,” je dejal. “Težava pa je, da nobena pogodba ne more veljati, če jo spoštuje le ena stran,” je poudaril. Kot je dejal, odločitev Rusije o razvoju rakete srednjega dosega vrste SSC-8 pomeni, da pogodba ne velja več.
“Nočemo nove hladne vojne in nočemo nove oboroževalne tekme,” je še zatrdil Stoltenberg.
Pogodbo INF je z voditeljem Sovjetske zveze Mihailom Gorbačovom leta 1987 sklenil predsednik ZDA Ronald Reagan. Končala je nevarno oboroževalno tekmo med Rusijo, ki je nameščala svoje rakete za napad na zahodno Evropo, in ZDA, ki so v zahodni Evropi nameščale podobne rakete z imenom Pershing.
Pogodba državama prepoveduje posedovanje, proizvodnjo in testiranje jedrskih raket srednjega dosega. Namenjena je predvsem Evropi, saj gre za rakete dosega med 500 do 5500 kilometrov.
