1.9 C
Ljubljana
torek, 16 aprila, 2024

ZDA umikajo nenujne uslužbence s predstavništev v Bagdadu in Erbilu, v ozadju grožnje z napadi iz Irana?

Ameriško zunanje ministrstvo je odredilo umik vseh vladnih uslužbencev z ameriškega veleposlaništva v Bagdadu in konzulata v Erbilu na severu Iraka, ki niso nujni za delovanje teh predstavništev. Kot navajajo tuje tiskovne agencije, prihaja do te odločitve sredi povečevanja napetosti med ZDA in Iranom.

 

Neimenovani predstavniki State Departmenta so danes pojasnili, da so se za omenjeni umik dela diplomatov iz Iraka odločili zaradi “neposrednih” groženj, direktno povezanih z Iranom. Grožnje ameriškemu osebju so po njihovih navedbah prišle od iraških milic, ki jim poveljuje in jih nadzira iranska revolucionarna garda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

State Department je pred tem sporočil, da so umik odredili zaradi nedoločenih groženj “terorističnih in uporniških skupin” v Iraku, vključno s “protiameriškimi milicami”.

Ameriški veleposlaništvi v Združenih arabskih emiratih in Libanonu sta medtem ameriške državljane pozvali, naj bodo previdni in spremljajo razmere. Kot razlog za opozorilo sta navedli zaostrene napetosti v regiji.

ZDA v zadnjem času stopnjujejo pritisk na Iran tudi z obtožbami, da načrtuje napade v regiji. V Perzijski zaliv so poslale tudi svojo letalonosilko, pojavljajo pa se tudi poročila, da naj bi v Washingtonu načrtovali napotitev okoli 120.000 ameriških vojakov na Bližnji vzhod.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek slednje navedbe, ki jih je objavil New York Times, zavrnil kot “lažno novico”. A je dodal, da bi, če bi to storili, “poslali veliko več vojakov”.

Osrednje poveljstvo ameriških oboroženih sil je v torek tudi sporočilo, da so ameriški vojaki v Iraku in sosednji Siriji pod najvišjo stopnjo pripravljenosti, ker da so prejeli kredibilne grožnje iranskih sil v regiji.

Prejšnji teden je sicer Bagdad nenapovedano obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Namen njegovega obiska naj bi bil predvsem zavarovati ameriške interese v Iraku, ki se je v zadnjem obdobju s prošiitsko vlado občutno zbližal s Teheranom.

Pompeo je sicer v torek v Sočiju na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in nato tudi ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zatrdil, da si ZDA ne želijo vojne z Iranom. A je dal vedeti, da želijo ohraniti pritisk nanj. Od Irana pričakujemo, da se bo obnašal kot normalna država, je dejal in opozoril na iranske aktivnosti na Bližnjem vzhodu, zlasti s podporo hutijskim upornikom v Jemnu, ki se borijo proti vladnim silam, ki jih podpira Savdska Arabija.

Odnosi med Iranom in ZDA so se sicer znova skalili po prihodu Trumpa v Belo hišo in še zlasti po njegovi odločitvi pred letom dni, da ZDA enostransko izstopijo iz mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom, ker da mu ne bo preprečil razvoja jedrskega orožja. Prav tako so v Washingtonu zelo kritični zaradi iranskega razvoja raketnih zmogljivosti.

ZDA so poleg tega ponovno uvedle enostranske sankcije proti islamski republiki in v to posredno prisilile tudi druge države, ki so jim zagrozile s prekinitvijo gospodarskega sodelovanja z ZDA, če bodo še naprej sodelovale z Iranom. S tem so močno prizadele zlasti iransko naftno industrijo in bančni sektor.

Teheran je potem prejšnji teden objavil, da tudi Iran ne bo več spoštoval določenih določil iz jedrskega sporazuma. Hkrati pa je zagrozil tudi, da bo blokiral Hormuško ožino, strateško pomembno plovno pot za večino svetovne nafte, ki prihaja iz Perzijskega zaliva. ZDA so potem na območje napotile tudi letalonosilko, da bi Iranu “poslale sporočilo”.

Na tovrstno stopnjevanje napetosti se svet odziva z zaskrbljenostjo. V Moskvi so opozorili, da se napetosti kljub torkovim zagotovilom Pompea v Sočiju danes stopnjujejo naprej. V Berlinu pa so se odločili ustaviti dejavnosti nemške vojske v Iraku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška vojska sicer v Iraku skupaj z drugimi članicami mednarodne koalicije proti džihadistični skupini Islamska država (IS) uri iraške varnostne sile. Zdaj pa bodo to misijo zaradi naraščajočih napetosti v regiji z začetkom prihodnjega tedna prenehali. V Iraku je sicer okoli 160 nemških vojakov, še navaja AFP.

Tudi Nizozemska se je zaradi “groženj” odločila za prekinitev svoje misije v Iraku. Približno 50 nizozemskih vojakov v Erbilu uri kurdske sile v okviru mednarodne koalicije proti Islamski državi.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine