ZDA bodo v ponedeljek, pol leta po odstopu od mednarodnega sporazuma, s katerim je Iran v zameno za odpravo sankcij omejil svoj jedrski program, proti Teheranu uveljavile še ostrejše sankcije. Z njimi Washington prepoveduje vsakršno trgovanje z iransko nafto, pa tudi mednarodne finančne transakcije z Iranom.
Sankcije bodo doletele iranski energetski, pomorski in bančni sektor. ZDA s tem proti Iranu ponovno uvajajo vse sankcije oziroma ukrepe, ki so bili v veljavi pred letom 2015, ko je bil podpisan dogovor, sta potrdila ameriški državni sekretar Mike Pompeo in finančni minister Steven Mnuchin. To bodo najhujše sankcije proti Iranu v zgodovini, je napovedal Pompeo.
Iz sankcij naj bi ZDA izvzele osem držav, ki bodo še naprej lahko trgovale z iransko nafto, vendar v veliko bolj omejenem obsegu, je napovedal Pompeo. Katere so te države, naj bi Washington po napovedih Pompea razkril v ponedeljek. Potrdil je, da med izjemami ne bo Evropske unije.
Delno naj bi iz sankcij izvzeli tudi poslovanje mednarodnega bančnega komunikacijskega omrežja Swift, ki ima sedež v Belgiji, z iranskimi bankami, je napovedal Mnuchin.
Iran je v petek sporočil, da zaradi zaostrovanja ameriških sankcij in ponovne prepovedi izvoza iranske nafte ter finančnih transakcij ni zaskrbljen. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je ob tem dejal, da bo ameriški predsednik Donald Trump največji poraženec novih sankcij.
Podjetja iz vsega sveta morajo po uveljavitvi sankcij – prvi sveženj so ZDA sprejele že v začetku avgusta – izbirati med poslovanjem z Iranom ali ZDA. Iran in preostale podpisnice zgodovinskega sporazuma iz leta 2015 si prizadevajo za ohranitev dogovora in poslov, ki so jih sklenili od takrat.
Trgovanje z Iranom skuša ohraniti tudi Evropska unija, ki želi pred posledicami ameriških sankcij zaščititi evropska podjetja. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je konec septembra napovedala, da bo EU za rešitev sporazuma o iranskem jedrskem programu vzpostavila ustanovo, s katero bi zaobšli ameriške sankcije.
Po sestanku, ki so se ga ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku udeležili tudi predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Rusije, Kitajske in Irana, je napovedala, da naj bi ustanovili namensko družbo, t. i. Special Purpose Vehicle (SPV) za “zakonite finančne transakcije” z Iranom. Ta naj bi evropskim podjetjem omogočala, da bodo lahko nadaljevala poslovanje z Iranom.
Francija, Nemčija, Velika Britanija in Evropska unija so sicer v petek v skupni izjavi obsodile sankcije ter ponovno obljubile, da bodo zaščitile evropska podjetja, ki zakonito poslujejo s Teheranom.
Prvi sveženj sankcij proti Iranu so ZDA uvedle v začetku avgusta. Ta je uperjen proti iranskemu avtomobilskemu sektorju, trgovini z zlatom in drugimi dragocenimi kovinami. Uvedle so tudi sankcije proti večjim transakcijam v iranskih rialih ter odpravile določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in prehrambenih izdelkov.
ZDA očitajo Iranu, da načrtno destabilizira države na Bližnjem vzhodu, kot sta Jemen in Sirija, in čeprav to ni formalno del jedrskega sporazuma, je bil to za Trumpa zadosten razlog, da se je maja odločil za njegovo odpoved.
Meddržavno sodišče v Haagu je v začetku oktobra odločilo, da morajo ZDA odpraviti sankcije proti Iranu na humanitarno blago. Sodišče je soglasno presodilo, da sankcije kršijo sporazum o prijateljstvu med Iranom in ZDA iz leta 1955, ki sta ga državi sklenili pred islamsko revolucijo. ZDA so v odgovor na razsodbo sodišča odstopile tudi od sporazuma o prijateljstvu z Iranom.
