Piše: Andrej Sekulović
Izredni vrh Evropske unije o obrambi. Izdelan načrt za oboroževanje. Čas je, da Evropa sama poskrbi zase. ZDA zavezane Natu, a Trump znova kritičen. Macron predlaga jedrski dežnik, Melonijeva poudarja pomembnost enotnosti.
Evropska unija se je v preteklih letih in desetletjih posvečala predvsem gospodarskim vprašanjem, integraciji in svoji širitvi. Vendar pa globalne geopolitične spremembe narekujejo, da se sedaj posveti bolj korenito tudi svoji obrambi in vojaškim zmogljivostim. Bruselj za zdaj namenja ogromne vsote različnim prebujenskim projektom in nevladnikom. V preteklosti se je lahko zanašal na Washington, a očitno se to spreminja. Z vojno v Ukrajini je varnostna grožnja dosegla prag Evropske unije, zaradi česar se sedaj izvajajo koraki, ki naj bi oblikovali njeno prihodnjo obrambo.
Evropa je v obdobju vnovičnega oboroževanja
Prejšnji teden so se v Bruslju sešle članice EU na izrednem vrhu o krepitvi evropske obrambe in nadaljnji podpori Ukrajini. Evropska komisija bo vzpostavila nov instrument, po katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil, ki jih bodo države članice lahko vlagale v obrambne namene. Gre za del načrta o vnovični oborožitvi Evrope, ki ga je predstavila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Kot je dejala, bo pri tem mgoče tudi odstopanje od fiskalnih pravil. Von der Leynova je opozorila, da »smo v obdobju vnovičnega oboroževanja« in da je Evropa »pripravljena močno povečati porabo za obrambo«. Za posojila, ki jih bo v sklopu načrta omogočal nov instrument, bo jamčil proračun Evropske unije, celoten načrt pa bi bil lahko vreden tudi do 800 milijard evrov. Sredstva naj bi bila namenjena predvsem protizračni in protiraketni obrambi, raketam, topništvu in brezpilotnim letalnikom. Instrument bo članicam omogočal skupno naročanje, kar bi zagotovilo med drugim nižje stroške. Nadalje bo v skladu z novim načrtom za obrambo dovoljeno članicam, da druga sredstva, ki so jih prejele za kohezijsko politiko, preusmerijo v obrambo. Prav tako bodo lahko odpravile omejitve za podporo velikim podjetjem v obrambnem sektorju. Dana jim bo tudi možnost, da v večji meri izkoristijo STEP, oziroma platformo strateških tehnologij za Evropo. Bruselj je v okviru novega načrta predstavil tudi predlog za sprožitev »nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil, ki bi članicam omogočila precejšnje zvišanje sredstev proračuna za obrambne namene, ne da bi se ob tem znašle v postopku zaradi preseženega primanjkljaja. Von der Leynova je prav tako izpostavila, da bi članice, če bi povprečno povečale izdatke za 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, s tem ustvarile v obdobju štirih let fiskalni prostor v vrednosti slabih 650 milijard evrov.
Ključnega pomena je enotnost zahodnega tabora
Načrt naj bi vključeval tudi mobilizacijo zasebnega kapitala prek Evropske investicijske banke in tudi unije kapitalskih trgov, pobude za vzpostavitev enotnega trga. Tako bi lahko za varno in odporno Evropo, trdi von der Leynova, zbrali omenjenih 800 milijard evrov. Predsednica Evropske komisije je tudi dejala tudi, da namerava Bruselj še naprej tesno sodelovati s partnerji v Natu in da je EU »pripravljena ukrepati«. Antonio Costa, predsednik Evropskega sveta, pa je izrazil željo, da bi se čim prej sprejele prve odločitve o krepitvi obrambnih zmogljivosti Evrope. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bo v tem letu EU Ukrajini namenila za pomoč približno 30 milijard evrov iz zaplenjenega ruskega premoženja v EU. Na izrednem vrhu se je večina voditeljev in voditeljic strinjala, naj bi vojna v Ukrajini predstavljala »eksistenčni izziv za Evropsko unijo«, ki bo premagan le, če bo Evropa postala bolj »suverena, odgovorna glede lastne obrambe in bolje opremljena pri avtonomnem ukrepanju glede neposrednih prihodnjih izzivov in groženj«. Na srečanju je 26 voditeljev držav članic podpisalo skupno izjavo o nadaljnji podpori Ukrajini, medtem ko se je Madžarska vzdržala. Premier Orbán je dan po srečanju za madžarske medije dejal, da Evropska unija ne more financirati ukrajinskih vojaških prizadevanj, če finančna podpora ZDA ni več zagotovljena. Namesto podaljševanja vojne bi po njegovem mnenju morala EU podpreti Trumpove mirovne pogovore. Tudi italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni naj bi bila mnenja, da evropska obramba potrebuje popolno vključenost Nata. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je v Bruslju rekel, da »zagotavljanje varnosti Ukrajini in Evropi brez čezatlantskega sodelovanja in brez Nata nikakor ni mogoče«. Melonijeva pa je izpostavila, da je v zdajšnji situaciji najpomembneje ohraniti enotnost, pa ne le znotraj Evropske unije, temveč tudi znotraj zahodnega tabora.
Zaščita z jedrskim dežnikom, na Poljskem moški znova »v vojsko«
Macron je po drugi strani rekel, da bi bila Francija s svojim jedrskim dežnikom pripravljena zaščititi svoje zaveznice. Edina evropska država z jedrskim orožjem je poleg Francije le še Velika Britanija. Zmagovalec nemških zveznih volitev in najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz je prav tako mnenja, da bi bilo treba govoriti z Veliko Britanijo in Francijo o tem, kako bi se njuno jedrsko orožje lahko vključilo v obrambo Evropske unije. »Glede na grožnje naši svobodi in miru na naši celini se moramo pri zagotavljanju obrambe držati pravila ‘za vsako ceno’«, je dejal pred nemško javnostjo. Medtem je na Poljskem premier Donald Tusk napovedal nove načrte o tem, da se bodo vsi moški morali vojaško usposabljati. Izpostavil je, da ima Ukrajina okoli 800.000 vojakov, Rusija pa približno 1,3 milijona. Tusk hoče povečati poljsko vojsko, če štejemo tudi rezerviste, na pol milijona vojakov. Ta čas naj bi jih štela 200.000. Medtem je Norveška, ki ni članica EU, napovedala, da bo za letošnje leto povečala svojo pomoč za polovico, na približno sedem milijard evrov. Izrednega vrha v Bruslju se je udeležil tudi Robert Golob, ki je dejal, da bo treba izdatke za obrambo povišati veliko prej, kot je bilo sprva načrtovano.
Za zvezo Nato bo treba prispevati precej več
Po srečanju je generalni sekretar Nata Mark Rutte označil za dobro novico dejstvo, da je več evropskih držav pripravljenih povečati obrambne izdatke. Dodal je, da tudi ZDA ostajajo zavezane zvezi Nato ne glede na kritike, ki jih je izrekel Donald Trump. Rutte je že prejšnji mesec za BBC dejal, da bodo morale članice Severnoatlantskega zavezništva prispevati precej več od treh odstotkov svojega bruto domačega proizvoda za obrambo. Do aprila ali maja naj bi bilo znano novo ciljno število ali odstotek, ki naj bi ga prispevale članice. Članice so se pred tem zavezale, da bodo do lanskega leta prispevale vsaj dva odstotka, a je to od 32 članic uspelo le 23 v letu 2024. Po drugi strani pa ZDA hočejo, da bi vsaka članica prispevala kar pet odstotkov na leto. Trump je sicer istega dne, ko je potekal izredni vrh v Bruslju, pred novinarji v Beli hiši izrazil dvome, da bi Nato priskočil na pomoč ZDA, če bi bile slednje napadene. Sicer so vse članice zavezane, da se v primeru napada medsebojno podprejo, a Trump se je spraševal: »Mislite, da bi nas prišle zaščitit? Tako naj bi bilo, vendar sam nisem preveč prepričan.« Zaradi tega je v nadaljevanju dejal, da bi poslal ameriško vojsko braniti samo zaveznice Nata, ki prispevajo toliko, kot sam meni, da je primeren del njihovega bruto domačega proizvoda, v blagajno zavezništva.
