Piše: Damian Ahlin
V četrtek smo še v Ljubljani. Naslednje jutro pa že slišimo buen dia namesto dobro jutro. Kot v sanjah skozi noč smo se v jutru znašli v Buenos Airesu, v glavnem mestu Republike Argentine.
Petek, 8. oktober 2021. Buenosaireško letališče leži v predmestju, 35 km južno od mesta Buenos Aires. Do tja smo se zapeljali in nastanili v hotelu po kratki uri vožnje po avtocesti. Hladna pomlad nas je sprejela.
Sramežljivi sonček je pa še vedno skrit med oblaki.
Po nastanitvi smo izvedeli, da ravno na ta dan pričenja uradni obisk v Južni Ameriki Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Se pravi, bo v tednu dni obiskala slovenske rojake v Argentini in Braziliji.
Točno opoldne se je ministrica v prostorih veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini pridružila v videokonferenci lektoricama Tjaši Lorbek in Maji Kračun ter učiteljici slovenskega jezika Nini Iskrenovič. Lektorica prof. Tjaša Lorbek, vodi lektorat na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Aires in na fakulteti v La Plati. Lektorica prof. Maja Kračun, vodi lektorat na katoliški in na državni univerzi v Cordobi. Nina Iskranović, poučuje slovenski jezik v slovenskih skupnostih v Rosariu, Bernalu in Chacu. Sogovornice so opazile veliko več zanimanja za učenje jezika. Strinjale so se, da je potrebno dati še poseben poudarek spletnim tečajem.
Po sestanku smo se iz mesta ponovno napotili proti predmestju in sicer v Berisso, to je kakih 75km od mesta se pravi smo se vozili skoraj dve uri, delno po avtocesti in hitri cesti ter po stranskih ulicah. Društvo je ravno na dan obiska obeležilo svojih prvih osemnajst let delovanja, gre se za manjšo skupnost potomcev predvojnih slovenskih izseljencev iz Primorske, Prekmurja, Bele krajine in Suhe krajine. Predsednica društva, Alicia Zubiaga Škraba nam je izpostavila, da društvo živi svoje slovenstvo predvsem po šegah in navadah in slovenski domači kuhinji.
Zadnja leta je mlajši rod pokazal večje zanimanje za svoje korenine in nekateri celo skušajo pridobiti tudi slovenski jezik.
Ob 15:30 je bil čas poslavljanja in vrnitev v mesto. Ob 18:30 je bilo treba spet iz mesta a sedaj zahodno proti predmestju, 36 km ali 50 min in smo se ustavili v Castelarju kjer je močna skupnost potomcev slovenskih korenin. Tam so si zgradili tudi društvo kjer se še danes zbirajo in aktivno ohranjajo slovenstvo in stik z domovino.
Prijetno vzdušje je bilo v društvu kjer se je zemljišče kupilo leta 1951 in se ustanovilo 1. maja davnega 1966. Društvo šteje približno 280 članov. Šteje se med prvimi društvi povojnih beguncev v Buenos Airesu, ki ga tudi danes zaznamuje precej aktivno in razgibano društveno življenje. Predsednik Albin Magister je ministrici razkazal prostore doma ter predstavil izzive in probleme s katerimi se društvo srečuje. Za to priložnost so pripravili kratek videoposnetek na katerem so predstavili svoje dejavnosti, pa tudi življenje doma od začetka do danes. Med dejavnosti lahko navedemo zborovsko petje, gledališko skupino, slovenska folklorno skupino, mladinske športne tekme, razna predavanja, versko dejavnost in družabnost. Pod okriljem društva že 67 let deluje tudi sobotna osnovna šola poimenovana po dr. Francetu Prešernu, ki pomembno prispeva k ohranjanju jezika, ki so ga izpostavili kot ključen del ohranjanja slovenske identitete in medsebojne povezanosti. Ministrica je v kratkem pozdravu izrazila veselje, da ji je bilo dano, da je spoznala to društvo in zaključila s zahvalnimi besedami za prizadevnost ter zvestobo slovenstvu in Sloveniji.
