30.1 C
Ljubljana
sreda, 17 julija, 2024

Vladimir Putin – avtokrat, ki si prizadeva za nov svetovni red

Piše: STA

Vladimir Putin Rusiji vlada že skoraj četrt stoletja in nepopustljivo sledi svojemu cilju, veliki in močni Rusiji po vzoru Sovjetske zveze. Odkar se je nekdanji tajni agent in imetnik črnega pasu v judu vselil v Kremelj, je prevzel popolno oblast v državi, utišal opozicijo, Rusiji povrnil ugled velike sile in jo povedel v vojno proti Ukrajini.

Vladimir Vladimirovič Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu, v revni delavski družini. Kot pravi zase, je po naravi borben, kar je dokazoval že od rosnih let. Ukvarja se z borilnimi športi – treniral je boks, lahko pa se pohvali tudi s črnim pasom v judu. Po končanem študiju prava se je zaposlil pri takratni sovjetski tajni službi KGB, kjer je bil dejaven 17 let. Med letoma 1985 in 1990 je bil nameščen v tedanji Nemški demokratični republiki (NDR). Po razpadu Sovjetske zveze je bil pomočnik reformističnega župana rodnega Sankt Peterburga Anatolija Sobčaka. Leta 1996 je postal namestnik vodje kabineta tedanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina, leta 1998 pa vodja naslednice KGB, FSB.

Avgusta 1999 je bil presenetljivo imenovan za premierja, marca 2000 pa so ga, potem ko je po odstopu Borisa Jelcina opravljal dolžnosti začasnega predsednika, prvič izvolili za ruskega predsednika. Po dveh zaporednih štiriletnih predsedniških mandatih Putin leta 2008 v skladu s tedaj veljavno ustavo ni smel kandidirati za tretji predsedniški mandat. Za svojega naslednika na čelu Rusije je izbral zvestega pomočnika Dmitrija Medvedjeva, ki so ga kritiki označevali za njegovo marioneto. Medvedjev mu je po mnenju analitikov “držal mesto” do ponovne izvolitve, obenem pa ga je imenoval za premierja. Putin je bil po mnenju mnogih najmočnejši predsednik ruske vlade doslej. Na volitvah leta 2012 si je zagotovil tretji predsedniški mandat, leta 2018 četrtega, sedaj pa je pred petim mandatom, ki se bo iztekel leta 2030.

Ko je Putin leta 2000 postal ruski predsednik, je upal, da bo lahko vzpostavil pozitivne odnose z Zahodom – pod svojimi pogoji, vključno z vplivnim območjem na območju nekdanje Sovjetske zveze. Kmalu je bil razočaran, nato pa jezen, saj je bil prepričan, da si Zahod aktivno prizadeva za izolacijo in ponižanje Rusije. Z vojnami si je pokoril Čečenijo, leta 2008 pa je napadel tudi Gruzijo. Odziv Zahoda, ki je bil ob vojni v Gruziji sprva ogorčen, po letu dni pa je Rusiji ponudil oživitev odnosov, je po pisanju britanskega BBC še utrdil Putinovo moč. Leta 2014 si je Rusija brez večjega nasprotovanja mednarodne skupnosti priključila Krim, leta 2015 pa je Putin odobril rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni.

Februarja 2022 je začel invazijo na Ukrajino, zaradi česar je Rusija tarča obsežnih sankcij Zahoda, Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pa je zoper Putina izdalo nalog za aretacijo, a ga, kot je bilo videti, ni nič omajalo. Rusija je v odgovor na oboroževanje Ukrajine in ostre sankcije zaprla plinsko pipo. Vojna v Ukrajini je svet pahnila v prehransko, Evropo pa v energetsko krizo. Putinova oblast se je z vojno v Ukrajini še bolj utrdila, javno nasprotovanje vojni pa je bilo učinkovito utišano s sodnimi postopki in zapornimi kaznimi. V državi je tudi omejil politične in državljanske pravice, uvedel medijsko cenzuro, prepovedal delovanje številnih organizacij za varstvo človekovih pravic in zatrl civilno družbo. Po mnenju analitikov pa je Putinov ugled in moč močno načel sicer spodleteli upor ruske najemniške skupine Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina konec junija lani, ki je predstavljal tudi največji izziv Putinovi dolgoletni vladavini.

Putin tekoče govori nemško, vse boljši je v angleščini. Velja za najbolj žilavega ruskega politika in deloholika, ki zmerno uživa alkohol, ne kadi in vsak dan eno do dve uri nameni rekreaciji. Na oblasti je intenzivno gradil kult osebnosti. Svoje športno telo je pogosto kazal v javnosti. Mišice je ohranjal z borilnimi športi, pa tudi s plavanjem, jahanjem in smučanjem. Pri tem so ga zvesto spremljali ruski mediji, ki so bili ob njem tudi, ko je v ruski divjini plezal na vulkane, z uspavalnimi naboji streljal sibirske tigre, “zgoraj brez” ribaril v sibirskih rekah in se potapljal v Črnem morju.

Medtem ko Putin na Zahodu velja za sovražnika številka ena, ki krade ozemlja sosednjim državam, se vmešava v volitve in preti z najsodobnejšim orožjem, je za milijone Rusov mož, ki je vzpostavil stabilnost po političnem in gospodarskem kaosu v 90. letih prejšnjega stoletja in Rusijo vrnil na mednarodni oder po ponižujočem propadu Sovjetske zveze. V času svojega vladanja si je nakopal tudi politične nasprotnike in kritike, ki pa jih je njegov režim utišal. Številni opozicijski politiki, med njimi Vladimir Kara-Murza in Ilja Jašin, so za zapahi, več politikov, Putinovih nekdanjih sodelavcev ali uglednih poslovnežev pa je umrlo v nepojasnjenih ali sumljivih okoliščinah. Med slednjimi je tudi Aleksej Navalni, najglasnejši nasprotnik Putina, ki je umrl 16. februarja med prestajanjem kazni v zaporniški koloniji. Okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne. Številni pa odgovornost pripisujejo Kremlju oziroma Putinu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine