V Španiji se bo v torek začelo sojenje 12 nekdanjim političnim in civilnodružbenim voditeljem Katalonije zaradi njihove vloge v poskusu odcepitve te pokrajine od Španije. Sojenje, ki bo predvidoma trajalo tri mesece, se sicer začenja v času, ko so pogovori med Madridom in Barcelono znova povsem zastali.
Špansko tožilstvo najvišjo kazen, 25 let zapora, zahteva za nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa, ki je obtožen upora in zlorabe javnih sredstev. Obtožnica enakih kaznivih dejanj bremeni še pet drugih nekdanjih članov katalonske vlade, za katere tožilstvo zahteva po 16 let zapora.
Upora so obtoženi tudi nekdanja predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell in nekdanja voditelja ključnih civilnodružbenih gibanj za neodvisnost Jordi Sanchez in Jordi Cuixart. Zanje tožilstvo zahteva po 17 let zapora.
Sodili bodo še trem drugim nekdanjim članom katalonske vlade, ki pa jim tožilstvo očita zlorabo javnih sredstev in nepokorščino. Zanje tožilstvo zahteva po sedem let zapora in globo v višini 30.000 evrov.
Ključno vprašanje v sodnem postopku bo, ali so zagovorniki neodvisnosti pri poskusu odcepitve uporabili nasilje.
Po navedbah tožilstva je “odcepitveni načrt (katalonskih voditeljev) predvideval uporabo vseh sredstev, potrebnih za dosego cilja, vključno z nasiljem za zagotovitev tega kriminalnega rezultata, čeprav so vedeli, da država tega ne bo sprejela”.
Zagovorniki katalonske neodvisnosti zavračajo te navedbe in trdijo, da je nasilje uporabila zgolj policija, ki je skušala preprečiti referendum o neodvisnosti 1. oktobra 2017.
Kot tožnik bo nastopilo tudi državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada. To namesto upora predlaga blažje obtožbe vstajništva in zaporne kazni med sedem in 12 let.
V sodnem postopku bo kot tožnik nastopila še skrajno desna stranka Vox, ki si je z nasprotovanjem katalonskim težnjam za neodvisnost močno okrepila podporo javnosti. Zahteva kazni v višini od 24 do 74 let zapora.
Sojenje bo predvidoma trajalo tri mesece. Naroki bodo potekali vsak teden od torka do četrtka, prvih šest bo namenjenih predstavitvi obrambe in zaslišanju obdolženih. Devet obdolžencev, ki so obtoženi upora, bo med sojenjem v madridskih zaporih, kamor so jih iz Katalonije prepeljali 1. februarja, trije pa se bodo branili s prostosti.
Med “več sto pričami” bodo zaslišali tudi nekdanjega španskega premierja Mariana Rajoya, ki je bil na položaju v času referenduma o katalonski neodvisnosti leta 2017. Zaslišali bodo še nekdanjega katalonskega predsednika Arturja Masa in županjo Barcelone Ado Colau.
Predvidoma bo zaslišan tudi evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl, ki v Evropskem parlamentu vodi skupino Platforma dialog EU – Katalonija.
Pričali bodo še policisti in ljudje, ki so bili poškodovani v policijskem nasilju 1. oktobra 2017, ko je potekal referendum.
Ne bodo pa zaslišali nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, ki je bil eden glavnih pobudnikov odcepitve. Tudi on je sicer obtožen upora, a mu ne bodo sodili. Takoj po razglasitvi neodvisnosti se je namreč zatekel v Belgijo, španska sodišča pa ne sodijo v odsotnosti.
Podporniki neodvisnosti napovedujejo številne aktivnosti v času sojenja, med drugim več protestov. Na ulice naj bi se odpravili že v torek.
Sojenje, ki ga bosta v živo prenašali tako španska kot katalonska televizija, bo po poročanju tujih tiskovnih agencij spremljalo več kot 600 akreditiranih novinarjev iz 150 medijev.
Katalonskim voditeljem bodo sodili zaradi njihove vloge pri razpisu referenduma o katalonski neodvisnosti, ki je kljub prepovedi španskih sodišč potekal 1. oktobra 2017. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra istega leta potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije.
Zaradi potrditve resolucije je Rajoyeva vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Po prisegi nove katalonske vlade junija lani je Katalonija znova dobila avtonomijo.
Po enostranski razglasitvi neodvisnosti so se močno zaostrili odnosi med Barcelono in Madridom, ki so se nekoliko otoplili, ko je junija lani vodenje vlade v Barceloni prevzel Quim Torra, v Madridu pa socialist Pedro Sanchez. Oba voditelja sta se dvakrat tudi srečala, nazadnje decembra lani.
Španska vlada pa je pretekli teden sporočila, da so katalonski voditelji, s katerimi je skušala obnoviti dialog, zavrnili njeno zadnje vabilo k pogovorom. Pogajanja, s katerimi so želeli zbližati stališča, so tako zastala. Na drugi strani so katalonske oblasti za zastoj v pogovorih obtožile vlado v Madridu.
Desnosredinske in skrajno desne španske stranke medtem Sanchezovi vladi očitajo, da je preveč popustljiva do zagovornikov katalonske neodvisnosti. V nedeljo so zato organizirali protivladne proteste, na katerih se je zbralo okoli 45.000 ljudi.
V dneh pred začetkom sojenja se je še dodatno poglobil tudi razdor med Junquerasovim in Puigdemontovim taborom. Junqueras je bil do svojega nekdanjega nadrejenega kritičen, ker je pobegnil v Belgijo, ne da bi ga o tem obvestil.
