Piše: C. R.
Umrla sta dva evropska politika: Francoz Jacques Delors in Nemec Wolfgang Schäuble. Prvi socialist, drugi konservativec.
V starosti 81 let je umrl nekdanji nemški finančni minister in predsednik bundestaga Wolfgang Schäuble, je danes sporočila njegova družina. Schäuble velja za eno najpomembnejših osebnosti nemškega političnega življenja v zadnjih 30 letih. Med drugim je bil minister za finance med krizo v območju evra.
Schäuble je umrl v torek zvečer na svojem domu v krogu družine po dolgi in težki bolezni, poročajo nemški mediji.
V svoji dolgoletni politični karieri je bil med drugim minister za finance in notranje zadeve, vodja Krščansko-demokratske unije (CDU), vodja poslanske skupine CDU/CSU in predsednik parlamenta. Bil je poslanec z najdaljšim stažem, v klopeh bundestaga je sedel od leta 1972.
Schäuble, ki je bil minister pod nekdanjima kanclerjema Helmutom Kohlom in Angelo Merkel, je odigral ključno vlogo pri ponovni združitvi Nemčije leta 1990 po padcu berlinskega zidu.
Od poskusa atentata nanj, ki ga je oktobra 1990 izvedel duševno prizadet moški, je bil Schäuble na invalidskem vozičku, vendar to ni ustavilo njegove politične kariere.
Leta 2009 je prevzel vodenje finančnega ministrstva in je veljal za eno najmočnejših političnih figur v vladi kanclerke Merkel.
Zaradi svoje varčevalne politike in stroge drže do zadolženih južnoevropskih držav, zlasti Grčije, je bil deležen tako hudih kritik kot tudi pohval.
Leta 2017 je bil izvoljen za predsednika bundestaga, drugo najvišjo funkcijo v državi, ki jo je opravljal do leta 2021.
Nemški kancler Olaf Scholz je ob smrti Wolfganga Schäubleja na družbenem omrežju X zapisal, da je Nemčija “izgubila navdušenega misleca, strastnega politika in bojevitega demokrata”.
V starosti 98 let pa je na svojem domu v Parizu umrl nekdanji francoski socialistični politik in predsednik Evropske komisije med letoma 1985 in 1995 Jacques Delors, je danes sporočila njegova hči in županja mesta Lille Martine Aubry. Kot je dejala, je njen oče umrl danes v spanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Delors je bil osmi predsednik Evropske komisije. Pred tem je bil med letoma 1981 in 1984 finančni minister v vladi nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda. Imenovanje ga je presenetilo, je zapisal v svojih spominih. Še prej je bil v letih od 1979 do 1981 poslanec Evropskega parlamenta.
Kot predsednik Evropske komisije je veljal za arhitekta sodobne Evrope in je imel bistveno vlogo v procesu evropske integracije. “Evropa ne potrebuje le gasilcev, ampak tudi arhitekte,” je nekoč dejal Delors. Socialistični politik je imel po pisanju nemške tiskovne agencije dpa srečo na vrhu EU, saj sta ga podpirala tako socialist Mitterrand kot takratni nemški kancler Helmut Kohl, ki je prihajal iz vrst krščanskih demokratov.
Med drugim je vzpostavil enotni trg, podpisal schengenske sporazume, uvedel program študentske izmenjave Erasmus, reformiral evropsko kmetijsko politiko in začel pripravljati denarno unijo, ki je pripeljala do uvedbe evra.
Njegova povezovalna prizadevanja so naletela na odpor nekaterih takratnih članic EU, zlasti Velike Britanije pod vodstvom nekdanje premierke Margaret Thatcher, navaja AFP.
Kljub temu pa so tudi njegovi sovražniki priznali, da ima Delors močno vizijo in da je prispeval k ugledu EU v svetu, spominja nemška tiskovna agencija dpa.
Leta 1995 je zavrnil predsedniško kandidaturo, čeprav so mu ankete obetale zmago. Leta 2021 je za francosko revijo Le Point pojasnil, da svoje odločitve ni nikoli obžaloval, saj je imel “preveliko željo po neodvisnosti”. Obenem je dodal, da ne trdi, da se je odločil prav.
Rodil se je 20. julija 1925 v Parizu. Javnosti bolj znan je postal, ko se je zavihtel na položaj namestnika guvernerja francoske centralne banke, kjer je delal že njegov oče. Francoski socialistični stranki se je pridružil šele leta 1974, zasledoval pa je bolj sredinsko politiko. Delors je leta 2015 prejel naziv častni državljan Evrope za svoj izjemen prispevek k razvoju evropskega projekta.
