2.6 C
Ljubljana
nedelja, 22 decembra, 2024

Tomaž Vesel in Robert Golob imata velik problem

Piše: G. B. 

Pred dvema dnevoma je Tomaž Vesel, bojda kandidat vlade za evrokomisarja, opravil “spoznavno srečanje” v Bruslju. Spomnimo: spomladi je Vesela za kandidata nominirala stranka Gibanje Svoboda, o tem, da bi bilo treba glede kandidatov doseči nacionalni konsenz, pa od vladajočih nihče ni niti pomislil.

No, nato je tudi celotna koalicija dala pristanek, da bo Tomaž Vesel, sedaj funkcionar Odlazkovega medijskega imperija in nekdanji predsednik računskega sodišča, kandidat za slovenskega predstavnika v Evropski komisiji. Skratka, vse dogovorjeno. Do Veselovega prvega “romanja” v Bruselj, kjer je bojda imel spoznavni pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki sestavlja svojo novo komisarsko ekipo.

Von der Leyen, ki jo je Evropski parlament sredi julija vnovič imenoval za predsednico Evropske komisije, je sredi tega meseca začela pogovore s komisarskimi kandidati. Najprej se je pogovorila s sedanjimi evropskimi komisarji, ki so jih države znova predlagale za člane komisije, zdaj pa začenja še pogovore z novinci. Vsebina pogovorov ni znana, prav tako tudi ne, kateri resor bo ponujen Sloveniji.

Pričakovati je sicer, da bo predsednica komisije s kandidati in kandidatkami opravila še več krogov pogovorov. Tako naj bi se v kratkem znova pogovorila tudi z Veselom. Prav tako je v stikih z voditelji držav članic. Predlog sestave nove komisije z razdelitvijo resorjev bo von der Leyen predvidoma predstavila sredi septembra, oktobra pa nato kandidate čakajo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Sledilo bo še potrjevanje celotne komisije na plenarnem zasedanju parlamenta, kar bi se lahko zgodilo v drugi polovici oktobra ali novembra.

Doslej so znana imena 23 komisarskih kandidatov, med katerimi je 17 moških. Danes sta namreč svoja kandidata po poročanju tujih medijev predlagali še Portugalska in Danska. Prva predlaga nekdanjo finančno ministrico Mario Luis Albuquerque, druga pa ministra za razvojno sodelovanje in globalno podnebno politiko Dana Jorgensona.

Trenutno razmerje med kandidati in kandidatkami nemški političarki otežuje uresničitev cilja, da bi bila prihodnja Evropska komisija spolno uravnotežena. Po navedbah bruseljskega spletnega biltena Politico naj bi tako von der Leyen “pritiskala” na nekatere manjše države članice, da bi kandidata zamenjale s kandidatko. Med temi so po navedbah Politica Malta in še vsaj dve drugi članici. Poleg tega naj bi si prizadevala, da žensko predlagajo članice, ki v Bruselj še niso poslale imena svojega kandidata oziroma kandidatke. Podpredsednik vlade Matej Arčon je v odgovoru na vprašanje, ali se je predsednica komisije s takšno prošnjo obrnila tudi na slovensko vlado, dejal, da von der Leyen ne komentira pogovorov s kandidati. “Stališče naše vlade je jasno, kandidat je bil potrjen s strani vlade in s strani pristojnega odbora državnega zbora. Mi si želimo vse najboljše in seveda, da dobimo tudi ustrezen resor,” je povedal na sredini novinarski konferenci po seji vlade.

No, neuradno pa naj bi bila tudi Slovenija med državami, od katere si sedanja predsednica Evropske komisije želi, da bi predlagala žensko. Po nekaterih podatkih pa naj bi se von der Leyen želela celo, da bi Janez Lenarčič ostal tudi v novi sestavi Evropske komisije. O tem naj bi celo obvestila premierja Roberta Goloba. Kar je dokaj slab znak, saj s tem namiguje, da nekatere države niso sposobne same predlagati kompetentnih kandidatov. Kar pomeni, da bi se morale države članice prilagajati željam Evropske komisije, kar je v nasprotju s pravno ureditvijo EU. Na to opozarja celo dr. Miha Pogačnik, profesor mednarodnega prava.

Kar pa pomeni samo eno: bruseljski centralizem se krepi zlasti zaradi šibkosti politikov v posameznih državah članicah na mednarodnem parketu. In sem sodi tudi sedanja vladajoča garnitura v Sloveniji.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine