Ameriški State Department je v petek objavil letno poročilo o položaju človekovih pravic v svetu, ki je prvo v času predsednika Donalda Trumpa. V njem je Kitajsko in Rusijo označil za sili nestabilnosti in ju glede kršenja človekovih pravic postavil ob bok Iranu in Severni Koreji. Glede Slovenije opozarja na položaj Romov, sodne zaostanke.
Poročilo je predstavil vršilec dolžnosti državnega sekretarja John Sullivan, ker kandidat za položaj zunanjega ministra Mike Pompeo še čaka na senatno potrditev, Trump pa je bivšega ministra Rexa Tillersona odpustil.
Skupine za človekove pravice so letošnje poročilo kritizirale. Med drugim naj bi iz njega izključili veliko materiala glede reproduktivnih pravic žensk. Trumpova administracija se je osredotočila na bolj ozek seznam človekovih pravic.
Predstavitev 42. izdaje poročila o človekovih pravicah po svetu je bila prav tako skrajšana, saj je tiskovna predstavnica Heather Nauert novinarsko konferenco na hitro prekinila pri vprašanju Palestine, čeprav je bil veleposlanik Michael Kozak iz Urada za demokracijo, človekove pravice in delo pripravljen odgovoriti.
Sullivan je poudaril, da promocija človekovih pravic utrjuje ameriško nacionalno varnost, ker vzpodbuja mir, stabilnost in blaginjo po svetu. Dejal je, da so se tokrat bolj osredotočili na to, kar delajo ali ne delajo države in da so to za vsako državo posebej izpostavili.
Sam je izpostavil nadaljevanje grozodejstev v Siriji, etnično čiščenje muslimanske manjšine v Mjanmaru, Severno Korejo kot enega najbolj represivnih režimov na svetu, Kitajsko, ki ovira civilno družbo in svobodo izražanja.
To počne tudi vodstvo Irana, v Turčiji potekajo množične aretacije tudi novinarjev in akademikov, režim Nicolasa Madura v Venezueli je zavozil državo, iz katere bežijo tisoči, Rusija pa poleg zatiranja civilne družbe napada sosede in spodkopava suverenost zahodnih držav, navaja State Department v poročilu.
Sullivan je našel nekaj lepih besed za države, ki so dosegle napredek od lani oziroma predlani. Na pravi poti je tako Uzbekistan, kjer so izpustili osem političnih zapornikov, v Liberiji so bile izvedene predsedniške volitve brez nasilja, v Mehiki pa so utrdili pomoč žrtvam izginotij.
Poročilo glede Slovenije med drugim omenja nadaljevanje preiskav povojnih pobojev, kljub kritikam nekaterih, da to poteka prepočasi. Omenjajo redke primere zlorabe zapornikov, prenapolnjenosti zaporov in nasilja med zaporniki.
Omenjajo se sodni zaostanki, nekaj zahtevkov za vračilo po vojni odvzetega premoženja, pri tem še posebej tistim, ki po razpadu nekdanje Jugoslavije niso dobili slovenskega državljanstva. Posebej naveden je primer vrnitve premoženja podjetja Radenska, kjer tuji dediči niso dobili toplic, ki stojijo na njihovi dedni zemlji. Primer je sedaj na ustavnem sodišču.
Novinarski standardi v Sloveniji trpijo zaradi gospodarskih pritiskov, nestandardnih oblik zaposlovanja, zmanjšanja zaščite, kar vse pelje tudi v samocenzuro. Lokalni mediji včasih izražajo poglede lokalnih in gospodarskih političnih veljakov.
Sicer pa poročilo omenja znane razprave in postopke v Sloveniji glede beguncev, Komisije za preprečevanje korupcije. Okoli 300-članska judovska skupnost v Sloveniji pa še vedno občasno ugotavlja in poroča o primerih predsodkov, ignorance in stereotipov, vendar pa nasilja ali diskriminacije ni.
Obstaja pa ponekod diskriminacija Romov, ki živijo v svojih tudi nezakonitih naseljih brez osnovne infrastrukture. Problem je tudi visoka stopnja nepismenosti med Romi.
Glede razmer na trgu delovne sile pa poročilo navaja nekaj primerov izkoriščanja delavcev migrantov, ki jim delodajalci skoraj redno ne plačujejo socialnih prispevkov.
