V Normandiji bo danes osrednja slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja, ki se je bosta med drugim udeležila francoski predsednik Emmanuel Macron in predsednik ZDA Donald Trump. Slovesnost v Franciji bodo pripravili dan po britanski osrednji slovesnosti na jugu Anglije.
Na spominski slovesnosti na pokopališču ameriške vojske v kraju Colleville-sur-Mer v Normandiji pričakujejo 12.000 ljudi. Organizatorji si želijo, da bi bila obletnica predvsem priložnost za slavljenje miru, svobode in sprave.
Vir blizu francoskega predsednika Macrona je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da Macron upa, da bo današnja slovesnost, na kateri bo sodeloval Trump, tudi priložnost za premostitev nekaterih razhajanj med Parizom in Washingtonom. Spominske slovesnosti ob dnevu D so “dobra priložnost za slavje skupne zmage ter da raziščemo nekatere glavne prioritete in zbližamo stališča,” je dejal neimenovani vir.
Slovesnosti bodo na današnji dan potekale po celotni Normandiji, kjer bodo med drugim pripravili mašo v spomin na vse, ki so se bojevali med drugo svetovno vojno. Ob obletnici bodo po vsej Franciji na železniških postajah odprli tudi različne fotografske razstave.
Poleg tega so v Normandiji ob letošnji obletnici zavezniškega izkrcanja ponovno pripravili festival dneva-D, ki se je začel 20. maja in se bo končal 16. junija.
Spomnimo. Zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne, se je začelo v noči na 6. junij pred 75 leti. Dogodek se je v zgodovino vpisal kot dan D. Na obale Normandije je začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov.
Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.
Decembra 1943 je tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt generala Dwighta Eisenhowerja imenoval za vrhovnega poveljnika ameriških sil v Evropi z nalogo, “da vstopi na evropsko celino in v sodelovanju z ostalimi združenimi narodi začne izvajati operacije, uperjene proti Nemčiji in za uničenje nemških oboroženih sil”.
Ime za invazijo je bilo sprva operacija Roundup, kasneje so ga spremenili v operacija Overlord, katere cilj je bil osvoboditev zahodnega dela Evrope izpod nacistične Nemčije. Samo izkrcanje v Normandiji, ki je trajalo do sredine julija, je imelo kodno ime operacija Neptun. V tem času se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme.
Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mestu, pri francoskem Calaisu, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Tudi Eisenhower ni bil povsem prepričan v uspeh, in ker je bil Calais tako očitna izbira, so se zavezniki odločili za Normandijo.
Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na jurišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila na številnih mestih poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcev.
Vseeno je invazija Nemce ujela v neprimernem času. Poveljnik Atlantskega zidu, feldmaršal Erwin Rommel, zaveznikom znan že iz bojev v severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije.
Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha. Nemci so napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se niso premaknili za več kot nekaj metrov.
Položaj je postajal že tako resen, da je poveljnik divizije, general Omar Bradley, načrtoval opustitev napada. Američanom je nato le uspelo odkriti in izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah naj bi v štirih urah bitke padlo ali bilo ranjenih najmanj 3000 mož.
Na drugih obalah so zavezniki naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je dan D med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani.
Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je umrlo tudi 19.000 francoskih civilistov.
Največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva je prineslo velik preobrat v drugi svetovni vojni. Številni so se začeli zavedati, da bo Nemčija, ki je bila prisiljenja v bojevanje na več frontah hkrati, slej kot prej poražena. Nemčija je brezpogojno kapitulirala 8. maja 1945.
