Piše: Vančo K. Tegov
Konflikt, ne vojna zoper Ukrajino je eksistencialni izziv za Rusijo, je nedolgo tega izjavil Kremeljski prvi propagandist, sicer v bolj zaviti obliki.
Med drugim poudarja, da to ni običajen meddržavni spor, temveč neposredna grožnja prihodnosti ruske države in njenih državljanov. Ali če prevedem za vse preostale Evropejce, v dvorišču ki so si ga zarisali vsi ruski vladarji ne glede na ideologijo. To pomeni da si je Rusija postavila vlogo očeta in matere za vse Slovane in da od te vloge ne odstopa. Tukaj ima popolno podporo vseh dosedanjih patriarhov ki si jih dejansko sama postavlja.
Izjava Peskova je bila odziv na primerjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V pogovoru z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom je vojno primerjal z otroškim pretepom. Pogovor je potekal v Ovalni pisarni, kjer je Trump predstavil svoje stališče.
“Trump ima pravico do svojega stališča, toda za Rusijo je to eksistencialno vprašanje, ki zadeva nacionalno varnost in prihodnost države,” je dejal Peskov in poudaril, da rusko stališče temelji na konkretnih in resnih nevarnostih. Konflikt v Ukrajini je povezan z varnostjo države, prihodnostjo državljanov in usodo prihodnjih generacij. Peskov ve da bo kmalu( neizogibno) zatem, po več kot očitnem neuspehu Ukrajini, prišlo do »eksplozije« želja po ograjevanju lastnih dvorišč(beri držav ali dodatnih, izrazitejših avtonomij) s strani velike dela tudi neslovanskih narodov. To je pot, ki se ga Rusija, kljub vse bolj očitnim indicem da ji ne bo uspelo obdržati se v Ukrajini in tudi vse manj v teh oddaljenejših in manj konvergentnih delov sedanjega »carstva«, močno ali na vse kriplje in tudi silo izogiba.
Pomenljiva odsotnost Putina
Peskov je poudaril, da je konflikt v Ukrajini globoko povezan z usodo celotne ruske družbe. Dodal je, da to vprašanje ne zadeva le geopolitičnih interesov, temveč tudi preživetje ruske države kot celote. To je to kar so Rusi že zamudili. To vlogo opravičevalca je Putin nadel Peskovu, sam »tzar« je pa institucionalno neuporaben in je umaknjen bolj v sobane Kremlja ali v kakšni od premnogih »vladarjevih« dač pod budnim nadzorom FSB-ja, da ga ja ne bi »zagiftal«, zastrupil kakšen z vodko prepojen »mužik«.
To vprašanje je neposredno povezano z prihodnostjo otrok in prihodnostjo in pripadnostjo celotne države, ko že sedaj vidijo da jih dosedanji način dojemanja lastne države Rusije nikamor ne pelje. Rusija ne more ignorirati željo njenih državljanov v želji po boljšem jutri, ignorira pa željo in potrebo da to storijo zdaj, posebej sedaj ne, ko je država in njeno gospodarstvo vpeto v obrambo slovanstva znotraj ruskih zamišljenih meja. Ker bodo pravzaprav imeli samo še dodatni vzrok in očiten dvom v zvestobo lastni državi s strani mladih generacij.
Ameriški predsednik Donald Trump je situacijo komentiral po svoje. V pogovoru z Merzom je dejal, da konflikt spominja na konflikt med dvema otrokoma, ki se sovražita in se morata najprej boriti.
Obenem je to možnost za ugotovitev kakšne so nasprotnikove »igračke« Tukaj lahko ugotovimo, glede na stanje izpred nekaj dnevi ko je Ukrajina na »dvorišču« polno igrač(vojaških, nevarnih, smrtonosnih) dobrih 4000 kilometrov vstran proti vzhodu nekaj sto kilometrov od Mongolije, da so te »igrače« zastarele, zarjavele, škripajoče in neuporabne po pikih s strani »pajkov« iz ukrajinske pajkove mreže.
Zato so Trumpove besede na mestu ko pravi, da je včasih je bolje, da jih pustimo, da se nekaj časa borijo, nato pa jih ločimo, da se v tem primeru Rusija iztroši od te stopnje da ji ostane samo še staro železo in zbegani in na trenutke odsoten da ne rečem nepriseben Putin.
Epilog
Tiktakanje pridobiva na intenziteti. Evropa na realnosti in potrebi po obrambi sebe in potrebi po očitni in vztrajni ter učinkoviti pomoči Ukrajini. Ukrajina na samozavesti. Rusija na prepričanju da so zamudili vlak za racionalno rešitev, četudi je imela priložnost. Ruski umik je vse bolj določljiv.
