3.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 18 oktobra, 2021

Romunija razmišlja o novi zakonodaji za zaščito mladoletnikov pred LGBT ideologijo

Piše: A. S.

Napetosti med Brusljem na eni in Madžarsko in Poljsko na drugi strani trajajo že nekaj časa. Poleg tega, da sta obe državi v sporu z Evropsko unijo glede migrantskih kvot že nekaj časa, je na Poljskem vir prerekanja reforma sodnega sistema, ki jo želijo uradniki Evropske unije, ter načrtovana medijska zakonodaja, Madžarska pa se je znašla v sporu zaradi nove zakonodaje, ki bi preprečevala širjenje LGBT ideologije med mladoletniki.

Sedaj pa kaže, da se bo Madžarski in Poljski morda pridružila tudi Romunija. Nekatere desne stranke v tej državi prav tako razmišljajo o novi zakonodaji, ki bi po madžarskem modelu določala pravila in omejitve glede širjenja LGBT agende. Obstaja velika verjetnost, da bo takšna zakonodaja v Romuniji tudi sprejeta.

Sicer vprašanje istospolne in drugih spolnih manjšin v Romuniji ni deležno tolikšne pozornosti kot na Madžarskem in v drugih EU državah. Ko je bil leta 2018 razpisan referendum za preprečitev legalizacije istospolnih porok v prihodnosti, se ga je udeležila le petina volilcev, kljub vztrajnim pozivom Romunske pravoslavne cerkve, da je treba glasovati. Referendum je bil tako neuspešen, saj se ga je udeležilo le 21,1 odstotkov volilcev, medtem, ko bi za uspeh potreboval vsaj 30 odstotno udeležbo.

Kljub temu se zdi zavezništvu desnih strank pomembno spoprijeti se z LGBT propagando. Tako kot Orbán na Madžarskem, se zavzemajo predvsem za to, da je treba pred tovrstno propagando zaščititi mladoletnike.

Romunija se sicer že vrsto let sooča s problemom razširjene korupcije, zaradi česar je deležna kritik iz Bruslja, glede kraje evropskih sredstev. Vendar pa kritike proti korupciji še zdaleč niso tako močne in ostre, kot kritike s katerimi se zaradi svoje naklonjenosti tradicionalni družini in biološkima vlogama spolov sooča Madžarska. Če bo Romunija sprejela omenjeno zakonodajo, bo verjetno vsa kritika zaradi korupcije zbledela ob napadih, ki jih bo deležna iz »mavričnega« Bruslja.

Kljub zgodovinskim sporom med Madžarsko in Romunijo zaradi ozemlja, ki ga je Madžarska izgubila s Trianonsko pogodbo, možna nova zakonodaja kaže na to, da sta madžarska in romunska politika precej povezani. Poleg desnih strank takšno zakonodajo podpira tudi Demokratično zavezništvo romunskih Madžarov, ki prav tako podpirajo načrtovan referendum glede tovrstne nove zakonodaje na Madžarskem. Sicer bo madžarski narod najverjetneje na referendumu potrdil novi zakon.

Zadnje novice

Sorodne vsebine