Korupcija močno zaznamuje delovanje EU, zato je Evropska komisija že leta 2011 pripravila nova pravila za njeno preprečevanje, ta pa so vsebovala sklop ukrepov za boj proti koruptivnim dejanjem in verodostojno primerjalno oceno korupcije. Žal do implementacije ni prišlo, šest let pozneje so razmere še slabše. Natančnega podatka o stroških korupcije ni mogoče dati, obstajajo pa različne ocene, po katerih naj bi stroški korupcije v EU znašali vsaj 120 milijard EUR na leto, ocene drugih so še precej višje in segajo tja do 900 milijard EUR. Komisija se zaveda, da je nujno uveljaviti učinkovite protikorupcijske ukrepe v vseh države članice Unije. O tem so razpravljali tudi poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, pri čemer so pozvali Evropsko komisijo, naj vendarle odločno ukrepa v boju proti korupciji.
Spomnimo, da ima Slovenija na področju korupcije precej razvitih primerov. Evropska poslanka Romana Tomc je ob robu zasedanja opozorila: »Slovenija je tipičen primer, ki ima vzorno urejeno zakonodajo na področju preprečevanja korupcije, a je ta zakonodaja v veliko primerih sama sebi namen. Jasen dokaz so primeri, ki so bili razkriti v preteklem letu: od preplačanih žilnih opornic, maket, do nikoli razjasnjenih koruptivnih povezav v slovenskih bankah. Nikoli ne bomo vedeli, koliko denarja se dejansko izgubi pri javnemu naročanju in pri poslovanju državnih podjetij.«
Iz končnega poročila Zdravstvene preiskovalne komisije, ki je bilo sprejeto pred dobrim mesecem dni, je razvidno, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja, tudi z omejevanjem konkurence, s čimer so odškodovali javna sredstva, delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.
Romana Tomc je dodala: »Če bi tisti, ki upravljajo javni denar, ravnali tako, kot z denarjem ravnajo doma, in če bi javni naročniki izbirali najboljše ponudnike tako, kot jih izbirajo v zasebnih podjetijh, bi v proračunu prihranili milijone evrov, ki bi jih lahko porabili za druge namene. Žal je korupcija vgrajena v sistem, ki sam sebe vzdržuje in obnavlja. Zato je težko pričakovati, da bo drugače, dokler ne bodo presekane lovke hobotnic, ki izčrpavajo sistem. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi organi pregona, kjer se prepogosto zaustavijo postopki, pri katerih je očitno prišlo do korupcije, pa tudi sodne oblasti, ki bi morale biti pri obsodbi korupcije bolj dosledne in stroge.«
Evropska poslanka je zaključila: »Glede na to da sta v letošnjem delu dve preiskovalni komisiji Državnega zbora RS ugotovili številne nepravilnosti v zdravstvenem in bančnem sistemu in tudi pridobili dokaze, bo to resen preiskus za tiste, ki morajo v Sloveniji skrbeti za pregon in obsodbo kriminala. Pokažejo naj, ali s svojim delom mislijo resno, ali so zgolj zaščitniki globoke države.«
