Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV.si)
V slovenskih medijih so se pojavili bombastični naslovi o sodbi ameriškega Vrhovnega sodišča, ki razveljavlja precedenčni primer Roe vs Wade, kot na primer: “Vrhovno sodišče odpravilo pravico do splava, naslednji korak kontracepcija?”, med drugim sta podoben naslov objavila spletna portala 24ur in MMC. Gre za bombastične naslove, najbrž z Googlovim prevajalnikom iz ameriških liberalnih medijev prevedene v slovenščino. Ameriški mediji namreč v sodbi vidijo ogromen politični potencial za skorajšnje volitve v senat in predstavniški dom. V resnici vrhovno sodišče splava ni prepovedalo, saj takšnih pristojnosti sploh nima.
Zakaj sploh gre? V pravnem procesu Roe vs Wade iz leta 1973 je takrat 22-letna nosečnica znana pod psevdonimom Jane Roe (kasneje se je izkazalo, da gre za 22-letno Normo McCorvey) tožila mestno okrožje Dallas oz. javnega tožilca Henryja Wada, saj je hotela pri petih mesecih nosečnosti opraviti splav, zakoni zvezne države Teksas pa so tak poseg prepovedovali. V nekaterih zveznih državah je do takrat veljala zakonodaja, ki je določala, da je splav mogoč le v primerih, če se s takšnim posegom reši življenje nosečnice.
Vrhovno sodišče je v primeru Roe vs Wade odločilo, da zvezne države nimajo pristojnosti same z zvezno zakonodajo prepovedati umetne prekinitve nosečnosti. Vsaj dokler fetus ne more preživeti izven maternice. Se pravi, da se je regulacija prekinitve nosečnosti prenesla iz zveznih držav na federalno raven, s precedensom vrhovnega sodišča. Kar pa ne pomeni, da je kjerkoli v ameriški ustavi zapisano, da je splav ustavna pravica ženske.
Norma McCorvey (Foto: Wikipedia)
Definicija tega, kdaj lahko fetus preživi izven maternice, se je sicer z razvojem znanosti spreminjala – takrat je bila inkubacijska doba 28 tednov, s sodobnimi inkubatorji pa zarodki rutinsko preživijo tudi, če so rojeni pri le 23 tednih, nekateri celo pri 20 tednih.
Precedens Vrhovnega sodišča Roe vs Wade pa je imel tudi določene omejitve: neomejena možnost prekinitve nosečnosti je veljala le prvi trimester. V drugem trimestru je bil splav dovoljen izključno za zaščito zdravja in življenja nosečnice. V tretjem trimestru pa so zvezne države lahko tudi same prepovedale splav, tako kot pred sodbo.
Sodišče splava ni prepovedalo
Kaj je vrhovno sodišče razsodilo z zadnjo sodbo, ki je tako razburkala javnost? Vsekakor ni prepovedalo splava. Gre predvsem za pravne, ne etične ali celo politične pomisleke sodišča, kot jim očitajo nekateri. Vrhovno sodišče je pravilno ugotovilo, da ustava ZDA ne predpisuje pravice do splava. Zato se mora odločba Roe vs Wade razveljaviti, pravica do regulacije umetne prekinitve nosečnosti pa se vrne na raven zveznih držav, kjer izvoljeni predstavniki ljudstva sprejemajo takšno zakonodajo, kot si jo večina prebivalstva države želi. Vrhovno sodišče torej ni odpravilo pravice do splava, le pravilno je ugotovilo, da za to sploh ni pristojno, saj ne gre za pravico, ki bi jo urejala ustava.
Dostop do splava bo ostal nespremenjen
Ameriške publikacije z bombastičnimi naslovi o prepovedi splava že vodijo volilno kampanjo za demokratsko stran, slovenski mediji pa le kopirajo njihove članke. Resnica pa je povsem drugačna. Vrhovno sodišče leta 1973 – ki je bilo po političnih prepričanjih zelo podobno trenutnemu slovenskemu Ustavnemu sodišču – je sprejelo neustaven zakon, s katerim je zveznim državam prepovedalo uveljavljati zakonodajo iz svoje pristojnosti. Trenutno Vrhovno sodišče je to pravno napako popravilo. Dostop do splava v ZDA pa bo ostal skoraj nespremenjen.
