Demokratski politiki v ZDA so v petek zahtevali, naj Bela hiša odpove ponedeljkov vrh v Helsinkih med predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, republikanski senator John McCain pa je sporočil, da lahko do vrha pride le, če Trump Putina najprej sooči s sovražnimi dejanju Rusije pred volitvami 2016.
Posebni tožilec za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve leta 2016 Robert Mueller je v petek vložil obtožnice proti 12 pripadnikom ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ki so vodili dejavnosti spletnih hekerjev pod imenom Guccifer in DCLeaks.
Ti so glede na obtožnico vdrli v računalniški sistem demokratske stranke in odbora za kongresne volitve, nakradli informacije in jih razširili po internetu, da pomagajo Trumpu in škodijo demokratki Hillary Clinton.
Trumpovi podporniki v kongresu po obtožnicah molčijo kot grob. Republikanci, ki se s podporo Trumpu niso izpostavljali, so kritični do Rusije, demokrati in nekaj republikancev, ki sprejemajo ugotovitev obveščevalnih agencij, da so Rusi pred volitvami 2016 pomagali Trumpu in škodili Clintonovi, pa so ogorčeni.
Muellerjeve obtožnice so zelo podrobne, natančno identificirajo ruske hekerje in njihovo početje ter osebe, ki so bile za njimi. Do informacij so tudi Muellerjevi preiskovalci deloma prišli na podoben način, kot so Rusi vplivali na ameriške volitve, torej z vdori v računalnike.
“Obtožnice so dodatni dokaz za dejstva ki jih poznajo vsi razen Trumpa. Putin je nasprotnik, ki se je vpletel v naše volitve, da pomaga Trumpu do zmage. Trump bi moral odpovedati srečanje, dokler Rusija ne dokaže, da tega več ne bo počela”, je dejal vodja senatne manjšine Chuck Schumer.
Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi pa je dodala, da če se Trump ne bo postavil po robu Putinu, bo to resna izdaja ameriške ustave in demokracije. Bela hiša je zatrdila, da vrh ne bo odpovedan.
Trump se namerava s Putinom srečati najprej na štiri oči in nihče razen njegovih podpornikov mu ne zaupa, da bo pozneje povedal resnico o tem, kaj sta se pogovarjala, oziroma ali je Putina res soočil z ugotovitvami Muellerjeve preiskave.
Bela hiša se je na obtožnice odzvala le z opozorilom, da v obtožnici ni nobenega Američana, torej so Trumpovi nedolžni. Niti besedice pa ni bilo o ogorčenju zaradi napada na ameriški volilni sistem, kar bi bilo sicer v luči skorajšnjega srečanja v Helsinkih malce nerodno, če je Putin res pomagal Trumpu do volilne zmage. Zaradi tega ga pač ne more kregati.
Obtožnice so za Trumpa neprijetne, saj z zanikanjem kredibilnosti preiskave praktično pravi, da bolj verjame Putinu kot pa lastni državi, kar je revolucionarna novost za ZDA. McCain mu je iz Arizone, kjer se zdravi za rakom, sporočil, naj se ne sreča s Putinom, dokler ga ne bo resno soočil z dejstvi.
Podobno sta dejala McCainov kolega iz Južne Karoline Lindsey Graham in celo Trumpov nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats; ta je povedal, da mora Trump Putinu iz oči v oči jasno povedati, da ZDA vedo, kaj dela, in da bodo posledice.
Putinov svetovalec Jurij Ušakov je v petek v Moskvi ponovno zanikal, da bi se Rusija vpletala v ameriške volitve. Trumpa je označil kot pogajalskega partnerja, s katerim bodo poskušali izboljšati bilateralne odnose, ki so v zelo slabem stanju. Na vrhu naj bi se voditelja dogovorila o konkretnih ukrepih za izboljšanje odnosov in vzpostavila čim bolj sprejemljivo raven zaupanja. Pogovarjata pa se lahko o vsem mogočem.
