19.1 C
Ljubljana
sreda, 23 junija, 2021

Premier Janez Janša: Države, ki bodo pravočasno uvedle sistem vseživljenjskega učenja, bodo bolj sposobne tako digitalnega kot zelenega prehoda

Piše: C. R.

po petkovem socialnem vrhu EU je danes v portugalskem Portu potekalo neformalno srečanje voditeljev in voditeljic EU, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša. Na današnjem srečanju so voditelji govorili predvsem o tem, kako bi lahko najbolje zagotovili vključujoče okrevanje, pri katerem bodo izobraževanje ter znanja in spretnosti v središču političnega delovanja. Razpravljali so tudi o tem, kako bi ustvarjali delovna mesta in izboljšali njihovo kakovost ter na kakšen način naj bi se borili proti revščini in socialni izključenosti.

Predsednik vlade Janez Janša je po neformalnem zasedanju in srečanju voditeljev in voditeljic EU z Indijo odgovarjal predvsem na vprašanja novinarjev, pri čemer je bilo prvo vprašanje povezano s tem, kakšno je stališče Slovenije do vprašanja, da bi se v zvezi s cepivi umaknilo zaščito intelektualne lastnine, drugo vprašanje pa se je nanašalo na delitev cepiv in ali bo Slovenija pri tem sodelovala in ali je kakšna možnost, da bi se cepiva proizvajala tudi pri nas.

“Slovenija že sedaj sodeluje  pri proizvodnji cepiv, eno od slovenskih podjetij sodeluje pri čiščenju cepiva, kar je eden ključnih delov procesa proizvodnje cepiv, to pa je tudi eden ključnih delov procesa, saj so od čistosti cepiva odvisni stranski učinki in količina cepiva, ki se dobi iz posamične proizvodnje,” je povedal premier Janez Janša in nadaljeval, da eden od slovenskih farmacevtov vzpostavlja kapacitete znotraj verige, ki ji pripada, in da naj bi prva proizvodnja stekla že konec leta.

Kar se tiče patentov, je bilo po besedah predsednika vlade veliko razprave, pri čemer v EU še ni enotnosti o tem, tako da bo razprava najverjetneje potekala tudi na izrednem vrhu, ki bo 25. maja. “Rešitev se nakazuje v okviru večje fleksibilnosti pri patentih znotraj EU, kar je v tem trenutku najbrž tista prava pot, kajti, če bi, ko gre za cepiva in za vprašanje intelektualne lastnine prišli do popolne liberalizacije, to ne bo rešilo ključnega problema, to pa so premajhne proizvodne kapacitete,” je povedal premier Janez Janša. “Rešitev za ta problem je povečanje proizvodnih kapacitet, in tako Evropa kot druge države delajo na tem,” je dodal predsednik vlade. Nadaljeval je, da se postavlja tudi vprašanje za patente za mRNA cepiva, torej za patente za tehnološki preboj. “Če bi vse te patente odprli, potem verjetno v  Afriki ni nobene države, ki bi takšna cepiva lahko naredila, bi pa to lahko naredila Kitajska, ki pa že ima svoja cepiva. Problem tu pa je vendarle bolj kompleksen,” je dejal premier in dodal, da je sicer namen začetka razprave o patentih cepiv – to je, da se zagotovi dovolj cepiv za vse –  pozdravljen in je pravi, saj bi svet potreboval 11 milijard doz cepiva, da bi epidemijo povsod zaustavili, dokler je ne bomo, grozi pojav novih variant, in ko gre za nove variante, je vprašanje učinkovitosti cepiv vedno aktualno, vendar pa so države znotraj EU, ki so bile najprej absolutno za popolno liberalizacijo in so države, ki so bile proti. “Po dolgi razpravi pa se nakazuje neka srednja pot in ta bo tudi zmagala,” je prepričan predsednik vlade.

“Nobena država v Evropi še ni dosegla zadostne precepljenosti za zaustavitev epidemije, a nihče ni pozabil solidarnosti. Slovenija je pred časom med prvimi ponudila nekaj tisoč doz cepiva Bosni in Hercegovini in realizacija te geste je sedaj v teku, pogovarjamo pa se tudi o tem, kako bi še posebej z večjimi količinami cepiv pomagali državam v naši soseščini, in to ne samo na Zahodnem Balkanu v drugi polovici leta, ko bomo dosegli zadostno precepljenost, oni pa še ne. Če bo dostava cepiv takšna, kot je bila predstavljena s strani Evropske komisije, potem bo to mogoče in bo Slovenija sodelovala. Države, ki sedaj ponujajo cepiva, ponujajo cepiva iz zadnjih dveh kvartalov tega leta. Slovenija bo torej sodelovala, a najprej moramo mi doseči precepljnosti, ki nam omogoča vrnitev v normalno življenje,” je na vprašanje glede solidarnosti z drugimi državami glede dobave cepiv odvrnil premier Janez Janša.
Na vprašanje o razpravi glede odnosov EU – Rusija in ali je Češka izrazila kakšna pričakovanja glede zaostritve ukrepov v odnosu do Rusije, je predsednik vlade dejal, da jih je češki predsednik vlade informiral o odkritjih v povezavi s terorističnim napadom v skladišču orožja pred sedmimi leti “in vsi smo izrazili solidarnost.” “Ni pa to bila tema dnevnega reda. Bo pa Rusija tema izrednega zasedanja 25. maja,” je še povedal predsednik vlade. “Mislim, da se bo vse skupaj izteklo v poskus oblikovanja enotnega mehanizma EU za podobne primere – torej, če bo prišlo še do česa podobnega, da ne bo treba vsako državo posebej koordinirati, ampak da bo nek mehanizem skupne reakcije,” je menil premier Janez Janša.

Na vprašanje glede tega, ali je bilo na srečanju kaj razprave o tem, kako pospešiti oskrbo držav tretjega sveta s cepivi, je premier Janez Janša dejal, da ima nevarnost epidemije več faz. “Prva faza je faza, ko je virus v Evropi, druga faza je nevarnost uvoza virusa, ko ga mi iztrebimo, oboje je pomembno, in vsak korak je treba narediti posebej,” je povedal premier. Ponovno je poudaril, da je ključni problem dobave cepiv v proizvodnih kapacitetah in v surovinah. “Nekatere surovine, ki so potrebne za proizvodnjo cepiv, so relativno omejene, večina proizvodnje je v bioreaktorjih v ZDA,” je povedal predsednik vlade in dodal, da če bodo ZDA liberalizirale dostavo najbolj kritičnih surovin za večino cepiv iz njihovih biorekatorjev, bo to zelo dober znak. “Ko gre za cepiva za boj proti epidemiji, pa bi morale tiste države, ki imajo proizvodne kapacitete in tiste, ki jih lahko vzpostavijo, narediti vse, da te proizvodne kapacitete proizvajajo toliko časa, dokler celoten planet nima dovolj cepiv za zaustavljanje virusa,” je povedal premier Janez Janša.

Na vprašanje o konferenci o prihodnosti Evrope in kakšni predlogi so pričakovani v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, je predsednik vlade odvrnil, da že nekaj mesecev vodi intenzivne pogovore na to temo. “Tudi v zadnjih treh dneh s predsedniki vlad drugih držav so potekali pogovori in iz vseh teh pogovorov je mogoče razbrati nekatere korake, ki jih je mogoče narediti za doseganje soglasja o  tem, kaj je treba storiti v prihodnje in se bo na tem tudi delalo, je pa že vnaprej jasno, da nekih bistvenih sprememb pogodbe, kar se tiče načina odločanja, ali samih sprememb preambule, temeljev Lizbonske pogodbe v tem času ni mogoče realno pričakovati,” je povedal premier.  “Slovenija bo v naslednji polovici leta razpravo odprla za vse ideje, ki se pojavljajo, in to ne bo omejeno le na neke forume, Svet in Evropski parlament, ampak se bomo v drugi polovici leta trudili, da vsak, ki ima idejo o prihodnosti Evrope, pride do glasu, da se ne bo izključevalo, da se bo upoštevalo tudi manjše države. Prav z namenom odpiranja te razprave bomo razširili tradicionalno srečanje – Blejski strateški forum, ki bo verjetno letos doživel eno najvišjih udeležb,” je še povedal premier Janez Janša.

Na vprašanje o tem, ali je v Portu sprejeta izjava o socialni politiki dovolj ambiciozna, pa je premier Janez Janša povedal, da je izjava ambiciozna, da pa je bistvena dodana vrednost vseh razprav zavedanje o tem, na kakšen način lahko Evropa ohrani dosedanji visok delež blaginje in evropski socialni model ter ga razvija naprej. “To je odvisno od mnogih stvari, a dveh bistvenih sestavin ne smemo pozabiti. Prva je sposobnost Evrope in držav članic EU, da spremenijo svoje šolske sisteme tako, da vseživljenjsko učenje ne bo nek dodatek,” je povedal premier in dodal, da se sedaj šolamo na način, da gremo po šolanju v delovni proces in šolanje zaključimo. “Tega prehoda bo vse manj, vseživljenjsko učenje bo drastično spremenilo marsikaj v našem življenju in navadah v prihodnosti. Nekaj, kar smo spremljali kot stranski efekt epidemije, – učenje na daljavo, delo na daljavo – bo postalo del normalnosti in del procesa,” je povedal predsednik vlade. Po njegovem mnenju te zavesti še ni dovolj, vendar pa bodo tiste države, ki bodo pravočasno sposobne uvesti nov šolski sistem, ki bo temeljil na vseživljenjskem učenju, v teku s časom bolj sposobne, in to brez večje socialne cene, tako digitalnega kot zelenega prehoda.

“Drug takšen temelj je socialni dialog, brez mešanja vlog, kjer je jasno, kaj so interesi delodajalcev in delojemalcev in kjer vsaka stran zagovarja svoje interese, jih pa tam, kjer prihaja do nasprotij, v socialnem dialogu usklajuje. Tudi to je ena bistvenih sestavin evropskega modela in način življenja, je pa tukaj veliko izzivov in iz razprav, ki se bodo še nadaljevale, mora iziti jasno spoznanje, da ne sme prihajati do mešanja vlog ter da mora priti do racionalnega socialnega dialoga,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Vir: Kabinet predsednika Vlade RS

Zadnje novice

Sorodne vsebine