9.6 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

(PREJELI SMO) Razvoj, vpliv in izzivi v svetovni politiki in gospodarstvu: kako Rusija in “tretji svet” krepita svojo gospodarsko prevlado nad Zahodom

Piše: Andrej Vastl

Skupina BRICS, ki jo sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, postaja pomemben igralec v globalni politiki in gospodarstvu. Nedavno srečanje v Moskvi, kjer je namestnik ruskega zunanjega ministra poudaril uporabo nacionalnih valut v trgovini, nakazuje negativni premik uporabe dolarja kot poglavitne valute v mednarodnih poslovnih transakcijah. Takšna postopanja kažejo na željo držav BRICS po večji neodvisnosti in diverzifikaciji finančnih tokov, kar bo zmanjševalo njihovo odvisnost od dolarja.

Prenos k uporabi nacionalnih valut v trgovini med državami BRICS ima pomembne politične in geopolitične posledice. Krepi avtonomijo držav članic BRICS in jih postavlja v enakovreden položaj v mednarodnih odnosih. Nedavni predlog srbskega parlamenta za pridružitev Srbije državam BRICS kaže na zanimanje drugih držav za sodelovanje v tem pomembnem zavezništvu. Srbija, kot stičišče Evrope in Azije, bo nedvomno okrepila vlogo skupine BRICS v Evropi in bližnjevzhodni regiji, vendar pa je Srbija decembra 2009 zaprosila za članstvo v EU. Trenutni status Srbije je kandidatka za članstvo v EU, torej predstavlja kontradiktornost in sproža pomisleke.

Pozivi kitajskega predsednika Xi Jinpinga za poglobitev sodelovanja med Kitajsko, Severno Korejo in Rusijo prav tako kažejo na krepitev povezav med državami BRICS in drugimi regionalnimi akterji. To bo pripomoglo k večji stabilnosti in sodelovanju v azijsko-pacifiški regiji ter spodbudi alternativne oblike regionalne integracije, ki bo pustilo posledice in pripeljalo nove izzive na področju trgovine in ekonomskih kazalnikov.

Vir: Financial Times

Ne smemo pozabiti, da so članice BRICS, tudi ene od vodilnih na področju kibernetike in informacijske infrastrukture, tako se na gospodarskem področju države članice BRICS aktivno zavzemajo za varovanje svoje informacijske infrastrukture pred kibernetskimi napadi in vlagajo znatne količine finančnih sredstev v ta segment kibernetske varnosti. Zadnje razprave, ki so potekale na BRICS o izvedbi skupnih vaj za odvračanje kibernetskih napadov kažejo na njihovo zavezanost k varnosti in stabilnosti v digitalnem prostoru ter posledično k varovanju informacij.

Vstop petih novih članic v skupino BRICS+ (Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati) predstavlja pomemben razvoj v zgodovini skupine, saj bodo te države okrepile finančno moč skupine BRICS in prispevale k njenemu vplivu na svetovni ravni, odpirajo pa tudi nove možnosti za regionalno sodelovanje in razvoj. Nedavno vstopa teh pomembnih članic pomeni, da se BRICS približuje, da bo presegel G7 v BDP. Namreč G7 razpolaga z 45,9 trilijona dolarjev, medtem, ko BRICS z vstopom novih članic s 39,4 trilijona dolarjev BDP.

Vir: IMF

Hipotetično sklepanje, da se v nadaljnjih pogajanjih v skupino BRICS+ pridružijo nove članice, kot so Venezuela, Kuba, Pakistan, Mijanmar  in Srbija, bi lahko BRICS presegle G7 v BDP, saj se vsem članicam po IMF viša BDP na letni ravni.

Vir: IMF

Rastoča moč skupine BRICS postavlja izzive pred tradicionalnimi svetovnimi gospodarskimi silami, zlasti Združenimi državami. Možna de-dolarizacija svetovnega gospodarstva bi lahko resno vplivala na ameriško gospodarstvo in položaj dolarja kot vodilne svetovne valute. Zahod se bo moral soočiti s spreminjajočo se svetovno ureditvijo, saj se vse več držav odloča za neodvisne strategije in alternative.

Nadaljnje krepitve vloge Kitajske:

Kitajska bo verjetno še naprej igrala ključno vlogo v skupini BRICS+ in prevzemala vodilno vlogo pri oblikovanju politike in gospodarskih pobud. Njeno gospodarstvo se bo verjetno še naprej razvijalo, kar bo povečalo njeno vplivnost na svetovni ravni. Kitajska bo verjetno še naprej vlagala v infrastrukturo, tehnološki razvoj in trgovinske povezave z drugimi članicami BRICS+, kar bo prispevalo k njihovemu skupnemu gospodarskemu napredku.

Vir: IMF

Rastoča konkurenca med tradicionalnimi in novimi gospodarskimi silami

Nadaljnje krepitev skupine BRICS+ bo prineslo večjo konkurenco med tradicionalnimi gospodarskimi silami, kot so Združene države, Evropska unija in Japonska. To bo nedvomno imelo vplival na trgovinski tok in bo privedlo do trgovinskih trenj, diplomatskih napetosti in poskusov ohranitve obstoječih svetovnih struktur. Povečana konkurenca bo vzpodbudilo tekmovanje tako na regijski kot globalni ravni v segmentih inovacije in tehnološkega napredka.

De-dolarizacija svetovnega gospodarstva

Članice BRICS+ bodo predvidoma sledili  še naprej k izvajanju politike, ki spodbujajo uporabe nacionalnih valut v mednarodni trgovini, kar bo vodilo k postopni de-dolarizaciji svetovnega gospodarstva. V primeru uspešnosti izvajanja zastavljene politike bo to vodilo k pomembnim posledicam za, kjer se bo poizkušalo ohranjati stabilnost dolarja kot svetovne rezervne valute ameriškega gospodarstva.

Vir: insajder.com

Povečanje regionalnega sodelovanja

Širitev skupine BRICS+ na Bližnji vzhod in Afriko lahko spodbudi večjo regionalno sodelovanje in integracijo med članicami. Tovrstno združevanje bo za države BRICS++ pomenilo koristi v obliki večjega trgovinskega in političnega sodelovanja ter spodbudilo regionalni razvoj in stabilnost. V združevanju vse več držav Bližnjega vzhoda in Afrike bo v prihodnje BRICS++ imel izjemno trgovinsko moč, kar bo vplivalo na geopolitično dogajanje in spremembe svetovnega reda. Države, ki se priključujejo imajo izjemne neizkoriščene potenciale kot so naravni viri (nafta, plin…) in pa seveda rudnin ter mineralov.

Povečana kibernetska varnost

Članice BRICS+ bodo verjetno nadaljevale z še večjimi ukrepi za povečanje kibernetske varnosti in zaščito svojih informacijskih sistemov pred napadi. Skupne pobude za boj proti kibernetskim grožnjam bodo okrepile zaupanje med članicami in zmanjšale možnost kibernetskih napadov. Ne smemo pa pozabiti, da države BRICS-a so ene od teh, ki so na kibernetskem prostoru zelo perspektivne in napredne in imajo razvite nove tehnologije in tehnikalije tako za obrambo kot napad.

Povečanje geopolitičnih napetosti

Povečanje vpliva skupine BRICS+ bo privedlo do povečanja geopolitičnih napetosti med tradicionalnimi in novimi gospodarskimi silami ter med članicami skupine BRICS+ in drugimi regijami. Ta tveganja bodo povečala možnost novih konfliktov in nepredvidljivih političnih premikov v globalni politiki. Ključno bo, da se bodo pričeli vzpostavljati novi mehanizmi za reševanje sporov in spodbujanje dialoga med različnimi akterji, ki bi lahko zaradi dogajanj na gospodarski prizmi pripeljali do morebitnih konfliktov.

BRICS in EU

Krepitev vloge skupine BRICS+ ter povečanje vpliva Kitajske, Rusije in drugih članic bo prav tako postilo velike posledice na ravni Evropske unije (EU) in držav Evropskega kontinenta. Najprej je treba razumeti, da BRICS+ sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika, Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati ter druge opazne gospodarske sile, kot so Mehika, Turčija in Indonezija, Venezuela, Pakistan, Mijanmar, Srbija in Kuba.  Skupina namreč predstavlja znaten del svetovnega gospodarstva in njeno vplivnost bo nedvomno okrepljeno še v nadalje.

Gospodarska konkurenca bo ena od ključnih posledic za EU. Z rastjo BRICS+ se bo povečal pritisk na evropska podjetja in industrije, da postanejo bolj inovativna in konkurenčna na globalnih trgih. To bo na eni strani vzpodbudilo tudi Evropsko unijo k pospeševanju svojih naložb v raziskave in razvoj ter k spodbujanju podjetništva in inovacij v gospodarstvo, na drugi strani do Evropska unija soočena z manipulacijo in lahko tudi degradacijo podjetij na globalnem parketu. Evropska unija bo tako morala biti pozorna na morebitne trgovinske spore in se pričeti pospešeno prilagajati novim dinamikam v mednarodni trgovini, ter sprejeti ustrezne ukrepe in politike.

Vir: The Cradle

Povečanje vloge BRICS+ bo vplivalo tudi na trgovinske odnose znotraj Evropske unije in s tem se bo povečala možnost, da Evropska unija ne bo mogla slediti politikam posameznih držav in posledično višjih interesov Evropske unije. Ena od izzivov bo predstavljalo prav tako de-dolarizacija svetovnega gospodarstva, ki bo vplivala tudi na evro in finančno stabilnost Evropske unije. Če bi se uporaba evra v mednarodnih transakcijah zmanjšala v korist nacionalnih valut držav BRICS+, bo to vplivalo na vrednost evra in na evropsko gospodarstvo kot celoto. Evropska unija bo se morala prilagoditi tem spremembam in iskati načine za ohranjanje stabilnosti evra ter zaščito evropskih finančnih trgov, ter sprejeti ustrezne ukrepe na področju finančnih trgov ter politike gospodarskega trga.

Rast BRICS+ bo vplival tudi na geopolitično dinamiko v Evropi, kar bo povzročilo ob geopolitične napetosti v regiji, v kolikor se Evropska unija ne bo pričela odzivati na indikatorje, ki nakazujejo te dinamike. Prihajalo bo namreč do prekrivanja interesov med EU in BRICS+ državami, kar lahko nakazuje, da je Srbija pred kratkim izrazila željo po pridružitvi v BRICS+, na drugi strani pa je Srbija kandidatka za članico v Evropsko unijo. Prav tako pa se kaže v primeru Turčije, ki je že članica Evropske unije in na drugi strani opazovalka pri BRICS+.

Energetska varnost je še eno ključno področje, na katerega bo vplivala krepitev BRICS+. Članice BRICS+ imajo pomembne vire energije, kar bo vplivalo na energetsko varnost EU. EU bi se morala prilagoditi novim energetskim dinamikam in iskati alternative za diverzifikacijo svojih virov energije ter zmanjšanje odvisnosti od tujih dobaviteljev.

Energetski potenciali BRICS+

Brazilija

Brazilija ima obsežne zaloge hidroenergije, saj je dom največjemu sistemu rečnih elektrarn na svetu, ki ga tvori reka Amazonka. Poleg tega ima tudi obsežne zaloge nafte, plina, biomase, in obnovljivih virov energije, kot so sončna in vetrna energija.

Rusija

Rusija je ena izmed najbogatejših držav z naravnimi viri na svetu. Ima obsežne zaloge nafte, plina, premoga, urana, lesa, in hidroenergije. Je ena izmed vodilnih držav v svetu po proizvodnji in izvozu nafte in plina.

Rusija – proizvodnja nafte, tisoč sodčkov na dan

Vir: theglobaleconomy.com

Indija

Indija ima obsežne zaloge premoga, nafte, plina, in obnovljivih virov energije, kot so sončna in vetrna energija. Kljub temu je država neto uvoznica energije, saj je njena poraba energije izrazito visoka.

Kitajska

Kitajska ima velike zaloge premoga, ki ga intenzivno izkorišča za proizvodnjo električne energije. Poleg tega ima tudi zaloge nafte, plina, urana in hidroenergija.

Kitajska – Proizvodnja premoga, tisoč kratkih ton

Vir: theglobaleconomy.com

Južna Afrika

Južna Afrika ima obsežne zaloge premoga, nafte, plina, urana, in obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, vetrna energija, in hidroenergija. Premog je ključni vir energije v državi, vendar se v zadnjem času povečuje tudi uporaba obnovljivih virov energije.

Egipt

Egipt ima raznoliko paleto energetskih virov, vključno z naravnim plinom, nafto, premogom, solarno energijo, vetrom in hidroenergijo.

Etiopija

Država je znana po svojem potencialu za hidroenergijo, saj ima več velikih rek, kot je Nil, ki omogočajo gradnjo hidroelektrarn.

Iran

Iran je ena izmed največjih svetovnih proizvajalk nafte in plina, kar predstavlja glavno gospodarsko dejavnost države. Poleg tega ima tudi obsežne zaloge premoga, urana, bakra, in drugih mineralov.

Saudska Arabija

Saudska Arabija je dom največjim rezervam nafte na svetu in je vodilna svetovna izvoznica nafte, poleg tega ima tudi obsežne zaloge plina.

Saudska Arabija – proizvodnja nafte, tisoč sodčkov na dan

Vir: theglobaleconomy.com

Združeni arabski emirati

Združeni arabski emirati so znani po svojem bogastvu z nafto in plinom ter so ena izmed vodilnih svetovnih izvoznic nafte.

Skupaj z navedenimi posledicami se bo Evropska unija soočila tudi s potrebo po prilagajanju svojih politik in strategij, da bi ustrezno odgovorila na spremembe v mednarodnem okolju in ohranila svoj vpliv ter konkurenčnost v globalnem smislu.

Tako na koncu lahko rečemo, da krepitev vloge skupine BRICS+ in njen nepopustljiv vpliv na globalno gospodarsko krajino zbuja temeljna vprašanja in zahteve, ki sežejo globoko v srž evropske identitete. Združitev izjemnih gospodarskih sil, ki tvorijo temelje svetovnega gospodarstva, ne le postavlja Evropsko unijo pred izzive, temveč odpira vrata novo oblikovani resničnosti, kjer je prilagodljivost ključna za preživetje. Svetovna konkurenca, ki jo prinaša močna združba držav članic BRICS+, nalaga Evropski uniji odločenost za inovacije ter prenovo strateških pristopov. Toda preseganje teh izzivov zahteva več kot le površinsko prilagajanje; Evropa se mora podati na pot osredotočenega in odločnega delovanja, ki bo oblikovalo novo realnost globalnega gospodarstva. Energetska varnost, geopolitične dinamike in trgovinske odnose je treba  na novo, saj se svetovna močna os vedno bolj premešča. EU je klicana, da sprejme vodilno vlogo v oblikovanju prihodnosti, ki bo zagotovila trajnostno in konkurenčno evropsko gospodarsko krajino, obenem pa ohranila integriteto in vrednote, ki so temelj evropske identitete.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine