Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Tritedenski sodni proces proti nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu, ki je bil obtožen umora Georgea Floyda, je pripeljal do končne razsodbe. Kljub temu, da je obdukcija razkrila, da je Floyd umrl na račun predoziranja s fentanilom, je bil policist s strani 12-članske porote spoznan za krivega v vseh treh točah obtožnice, ki ga je bremenila uboja in umora.
Medtem, ko je tožilstvo vztrajalo, da Floyd umrl zaradi zadušitve potem, ko je Chauvin nekaj minut držal koleno na njegovem vratu, je Chauvinova obramba opozarjala, da je imel Floyd v svojem sistemu usodni odmerek fentanila in da obdukcija ni pokazala znakov poškodb zaradi zadušitve. Ob tem so poudarjali, da je kot policist deloval korektno v situaciji, kjer se je veliki moški prerival s tremi policisti.
Potem, ko je porota, ki je bila sestavljena iz dveh temnopoltih, šest belopoltih in dveh mešanega rodu, prisluhnila navedbam več prič, se je odločila za obsodbo. Očitno je tako prevladal argument tožilstva, ki je navajal, da je bilo pritiskanje kolena na vrat tisto, ki je povzročilo Floydovo smrt ter da nikakor ni šlo za policijsko delo, ampak za umor. Chauvinu na račun odločitve porote grozi 40-letna zaporna kazen. Pričakuje se, da bo kazen razglašena v roku osmih tednov, poroča Breitbart. Chauvin do razglasitve kazni ostaja v priporu.
Porotniki klonili pod pritiskom BLM drhali
Odločitev porote na račun pritiskov niti ne preseneča toliko, saj gre za resnično odmevni primer, ki je 25. maja lani sprožil val protestov BLM, kjer protestniki na nasilen način zahtevajo pravice za temnopolte prebivalce Amerike. Ko je razsodba postala znana, je to sprožilo val navdušenja vseh zbranih pred sodiščem. Odvetnik Floydove družine Ben Crump je zatrdil, kako naj bi šlo za prelomno točko v zgodovini ZDA. “Z bolečino prislužena pravica je končno prišla,” je poudaril in ob tem dodal, da se s takšno odločitvijo nedvomno pošilja jasno sporočilo, da je nujna odgovornost na strani policije.
Glede na to, da je ameriški predsednik Joe Biden že v času predsedniške kampanje opozarjal na problematiko rasizma ne čudi, da se je v zvezi s tem primerom tudi odzval in pozval k “nadaljnjemu boju proti rasizmu v družbi in v policijskih vrstah”. Po tem, ko se je pogovarjal s Floydovo družino, je opozoril, da prav nič ne more vrniti njihovega očeta in brata. “A to je lahko velik korak naprej v pohodu do pravičnosti v Ameriki,” je prepričan. V nagovoru iz Bele hiše je po poročanju STA zatrdil, da naj bi sistemski rasizem predstavljal madež na duši ameriškega naroda. Ob tem je protestnike pozval, da naj se vzdržijo nasilja. “Nekateri bodo poskušali izkoristiti čustva tega trenutka – agitatorji in skrajneži, ki jih družbena pravičnost ne zanima,” je pojasnil.
Ameriška podpredsednica Kamala Harris je izpostavila “olajšanje”, ki naj bi ga čutil narod ob zadoščeni pravici. Bolečine ob smrti Floyda po njenih besedah ni mogoče odstraniti, glede reforme sistema pa je izpostavila prepričanje, kako enakopravnosti še naj ne bi bilo. “Ta sodba nas je pripeljala korak bliže. Še vedno nas čaka delo. Še vedno moramo reformirati sistem,” je dodala.
