Piše: Lucija Kavčič
Ruski predsednik Vladimir Putin se ne vede kot človek, ki si prizadeva za mir. Dejanja njegove vojske namreč jasno kažejo željo po nadaljevanju vojne, piše Wall Street Journal, ki trdi še, da je vrh Putin – Trump na Aljaski Putinova »velika prevara«.
Kljub vrhu Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski ter poznejšim srečanjem evropskih voditeljev v Beli hiši ni opaziti nobenega napredka pri končanju vojne Rusije proti Ukrajini. Kremelj nadaljuje vojaške napade z droni in raketami na ukrajinska mesta, ruska vlada pa znova ne kaže resnega interesa za sporazum, piše Wall Street Journal (WSJ). Ameriški predsednik Trump je izjavil, da Putin domnevno želi mir in je pripravljen na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, hkrati pa uradna Moskva kaže nasprotno. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je namreč takoj za tem postavil pogoje, ki dejansko blokirajo možnost pogajanj, zlasti zahtevo, da se Rusija in Kitajska vključita v sistem »varnostnih zagotovil«.
Manjkajo strožji ukrepi
Trump je kritiziral svojega predhodnika Joeja Bidna glede vojne v Ukrajini, vendar tudi on, kot ugotavlja WSJ, še vedno ni pripravljen Ukrajini odpreti pravega arzenala orožja in zagotoviti vseh potrebnih daljnosežnih bojnih sredstev. Nasprotno, visoki uradnik Pentagona Elbridge Colby je evropskim partnerjem odkrito dejal, da bo vloga ZDA pri zagotavljanju varnosti minimalna. Toda analitiki menijo, da bo Putin brez strožjih ukrepov Trumpa, ki jih ta kljub svojim napovedim, da jih bo, ni uvedel – od sekundarnih sankcij proti kupcem ruske nafte do zaplembe zamrznjenih rezerv Moskve –, še naprej nekaznovan in bo deloval po svoji volji.
Pogajanja spolzela skozi prste?
Tako vse bolj kaže, da pogajanja za pravičen mir v Ukrajini polzijo skozi prste. Putinove zahteve za konec vojne v Ukrajini ostajajo skoraj enake kot prej: Ukrajina naj Rusiji prepusti Donbas, opusti ambicije za vstop v Nato, ohrani nevtralnost in ne dovoli vstopa zahodnih vojakov v državo. V zameno naj bi bil Putin pripravljen ustaviti bojne operacije v Zaporižju in Hersonu. Wall Street Journal piše, da so se Trumpovi poskusi za dosego miru v Ukrajini v štirih dneh znašli v slepi ulici, nedavni optimizem ameriškega predsednika je ugasnil in Trump išče nove odgovore. Trumpovi upi na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim za sklenitev mirovnega sporazuma se (še) niso uresničili. Tudi njegov načrt, po katerem naj bi se Putin in Zelenski osebno srečala, da bi razpravljala o koncu vojne, se (še) ni uresničil. Poleg tega je Kremelj zavrnil idejo o pošiljanju zahodnih mirovnih sil v Ukrajino v primeru sklenitve mirovnega sporazuma.
Razlike v slogu med Trumpom in Putinom
Kot piše WSJ, je nezmožnost diplomatskega preboja deloma mogoče pojasniti z izrazitimi razlikami v slogu pogajanj med Putinom in Trumpom. Ameriški predsednik namreč uporablja izrazito improvizacijski pristop, ki v veliki meri temelji na osebnih odnosih. Putin pa deluje metodično in brez sentimentalnosti. Trump si prizadeva za čimprejšnjo končanje vojne, Putin pa igra dolgoročnejšo igro in računa, da bo Rusija lahko postopoma izboljšala svoj položaj na bojišču, medtem ko diplomati vodijo pogajanja, četudi bo to pomenilo tisoče človeških žrtev na obeh straneh. Čeprav Trumpova administracija še vedno trdno verjame v hiter mirovni sporazum, so nekateri nekdanji Trumpovi uradniki mnenja, da je celovita rešitev malo verjetna. »Smo tam, kjer smo bili pred dvema tednoma, tam, kjer smo bili pred šestimi meseci. Sporazuma ne bo nikoli. Putin se nikoli ne bo strinjal,« je dejal Kurt Volker, ki je bil med Trumpovim prvim mandatom posebni predstavnik ZDA za pogajanja o Ukrajini.
Rusija namenoma zavlačuje pogajanja
Ta čas je rusko gospodarstvo pod velikim pritiskom zaradi vojnih izdatkov, strmega porasta inflacije in mednarodnih sankcij, vendar je nujna uvedba sekundarnih sankcij, ki bodo usmerjene v ruske sive trge. Ukrajinski napadi na ruske rafinerije, zahodne sankcije in počasna modernizacija lahko ogrozijo ruske prihodke od nafte, Rusija pa je na robu bencinske krize. Zato, kot piše WSJ, bi bilo treba povečati tarife in najti način, kako Rusiji preprečiti trgovino z nafto in rudninami. Samo nove sankcije in carine proti Rusiji bi lahko prepričale Putina, da resnično sede za pogajalsko mizo in neha z napadi na Ukrajino. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kmalu po vrhu Trump – Putin na Aljaski kritiziral Evropo in poskušal zmanjšati pomen diplomatskih prizadevanj. Zato vse kaže, da se lahko srečanje Zelenskega in Putina zgodi le ob izpolnitvi določenih pogojev, ki so običajno nemogoči, in da so vse obljube Zahoda, da bo branil Ukrajino brez upoštevanja Rusije, »pot v nikamor«, kot se je izrazil Lavrov. Kaj se dejansko dogaja, potrjujejo številke: Rusija je takoj po vrhu na Aljaski v Ukrajini ubila 14 civilistov, po srečanju Zelenskega in Trumpa pa je na ukrajinska mesta izstrelila 270 brezpilotnih letal in 10 raket, kar je največ v tem mesecu. Tudi boji na frontni črti še naprej potekajo z nezmanjšano silo; ruske sile v nenehnih juriših na ukrajinske položaje počasi napredujejo, toda ukrajinske sile spet zavzemajo že izgubljene kraje. Tako je ukrajinska vojska ta konec tedna uspešno izvedla protinapad in znova prevzela nadzor nad tremi vasmi v Doneški regiji: Mihailivko, Zeleni Gaj in Volodimirivko.
Težke razmere na fronti
Doneška regija v Ukrajini je že dolgo cilj ruskega diktatorja Putina, Rusija nadzira že 70 odstotkov te regije in skoraj celotno sosednjo Lugansko regijo; ruski okupatorji počasi, a zanesljivo napredujejo in razmere postajajo za Ukrajino zelo nevarne. Novinar BBC je poročal iz mesta Dobropolje, ki leži na frontni črti, le 8 km od položajev Ruske federacije. V mesto, ki je praktično zapuščeno in skoraj dva tedna brez vode, vse stavbe pa so poškodovane ali uničene, se je pripeljal z dvema prostovoljcema, ki sta prišla evakuirat še zadnje prebivalce. Drveli so v oklepnem avtomobilu, opremljenem z opremo za motenje dronov na strehi, s hitrostjo 130 km/h. Cesta je prekrita z visoko zeleno mrežo, ki prekriva pogled od zgoraj in jo ščiti pred ruskimi droni. Teden dni prej so majhne skupine ruskih vojakov prebile obrambo okoli mesta, kar je povzročilo strah, da bi lahko padla frontna linija t. i. utrdbenega pasu Ukrajine – enega najbolj utrjenih delov ukrajinske fronte, zato so na to območje poslali dodatne enote, po čemer so ukrajinske oblasti zagotovile, da se je situacija stabilizirala. Ta del Doneške regije je ključnega pomena za ukrajinsko obrambo in v primeru izgube ali predaje Rusiji bi se v nevarnosti znašli sosednji Harkivska in Zaporižka regija. O izredno težkih razmerah na fronti priča tudi situacija v bližnji poljski bolnišnici, kamor ranjence iz Pokrovska, ki so kar po vrsti hudo ranjeni, začnejo voziti zjutraj, ker je evakuacija z bojnega polja mogoča samo ponoči. Rusija že leto dni poskuša zavzeti Pokrovsk, ključno mesto v obrambi Doneške regije. Zdaj je delno obkoljeno in tam so boji še posebej kruti. Rusija ima na Doneški smeri več kot sto tisoč vojakov, zato ukrajinski vojaki gradijo nove utrdbe, da bi upočasnili prihodnje ruske napade. Na vprašanje novinarja BBC, ali je vredno predati Donbas, da bi nastopil mir, je zdravnik kirurg odgovoril: »Moramo ustaviti vojno, vendar je ne želimo ustaviti na tak način. Želimo si vrniti svoje ozemlje, svoje ljudi in moramo kaznovati Rusijo za to, kar je storila!« To priča o tem, da Ukrajina, okrvavljena in izčrpana, še naprej ostaja odločna v boju za vsak centimeter svojega ozemlja.
Ameriška diplomacija vztraja
Na Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini zaradi nezmanjšanih ruskih napadov na fronti in na ukrajinska mesta marsikdo gleda z nejevero in kritiko, a se ta še nadaljujejo. Tako je ameriški podpredsednik JD Vance v vnaprej posnetem pogovoru v oddaji NBC Meet the Press with Kristen Welker zavrnil namigovanja, da Moskva zavlačuje z morebitnim mirovnim sporazumom v Ukrajini. Dejal je, da je Rusija predsedniku ZDA Donaldu Trumpu privolila v »pomembne koncesije« v zahtevah za končanje vojne. JD Vance je vztrajal, da Trump vodi »zelo agresivno in zelo odločno diplomacijo« tako z Moskvo kot s Kijevom, da bi našel kompromisno rešitev, ki bi ustavila morijo. »Mislim, da so Rusi prvič v treh letih in pol tega konflikta pristali na pomembne koncesije predsedniku Trumpu. Pravzaprav so se pripravljeni prilagoditi glede nekaterih svojih ključnih zahtev,« je dodal JD Vance, ki je prepričan, da je Moskva »privolila, da bo Ukrajina po vojni ozemeljsko celovita«, vendar ni povedal, ali bo imela povojna Ukrajina meje, kot jih je imela pred rusko invazijo. Prepričan je tudi, da je Rusija »spoznala, da v Kijevu ne bo mogla vzpostaviti marionetnega režima« in da bo Washington še naprej igral dejavno vlogo pri zagotavljanju, da Ukrajina dobi svoja varnostna jamstva, ter ponovil, da ameriške sile v Ukrajini ne bodo navzoče.
Ogromna ruska prisluškovalna naprava
Kako resno misli Putin, ko govori o miru z Zahodom? – Kot je poročal Bloomberg, Kremelj verjetno stopnjuje svojo hibridno kampanjo, ki vključuje motenje signalov GPS in komunikacij proti državam Nata, ki mejijo na Rusijo. Satelitske slike pa kažejo, da Rusija že dve leti gradi ogromno prisluškovalno napravo le 25 kilometrov od meje z Natom, piše nemški časnik Bild. Velika, krožna antena pri Černjahovsku v Kaliningradu, tik ob ruski mornariški bazi, je skoraj dokončana. Dela so se začela marca 2023. Od takrat so bila opravljena zemeljska dela, posekan gozd in postavljene ograje. Lani so bile zgrajene ceste in dokončane nekatere površine, na katerih bodo verjetno še zgradili objekte. Območje je zdaj obdano z zidom, dostop je zavarovan, na zunanjem območju so očitno izkopi za antene. Vidnih je tudi vsaj šest obročev. Krožna simetrija, varnostna cona in osrednja površina v sredini kažejo na krožno razporejeno anteno (CDAA) – sistem za vojaško radijsko obveščanje in komunikacijo s frekvenčnim razponom med nekaj MHz do 28 MHz. S premerom do 1600 metrov bi bila ta naprava po dokončanju znatno večja od drugih naprav te vrste, ki merijo okoli 400 metrov. Sistem je verjetno namenjen vojaški radiotehnični izvidnici in komunikaciji, kar bo Rusiji omogočilo prestrezanje komunikacij Nata v Vzhodni Evropi in baltskih državah ter vzdrževanje stikov s podmornicami v Baltskem morju in severnem Atlantiku. Doseg sistema bo približno do 7400 km.
Večina Ukrajincev za končanje vojne
Večina Ukrajincev želi, da se vojna konča čim prej ne glede na ceno, kaže ena zadnjih anket Fundacije za demokratične pobude Ilka Kucheriva, hkrati pa 73 odstotkov Ukrajincev verjame v zmago Ukrajine. Na začetku vojne je v zmago Ukrajine verjelo 91,5 odstotka vprašanih. Nesporno je, da Ukrajina potrebuje pravičen mir, zanesljiva varnostna zagotovila in vrnitev zasedenih ozemelj, saj se tam pritiski na Ukrajince, če se ne podredijo novi oblasti, stopnjujejo in poteka genocid, poročajo ukrajinski in tuji neodvisni mediji. Vsaj 16.000 Ukrajincev z območij, ki so pod rusko zasedbo, je nezakonito zaprtih v ruskih zaporih, kjer so podvrženi vsakovrstnim torturam: stradanju, pretepanju in elektrošokom, zaradi česar jih je veliko že umrlo. Še več jih nima dostopa niti do zdravstvene oskrbe in živijo v vsesplošnem pomanjkanju, številni pa so mobilizirani v rusko vojsko in poslani v boj proti lastni državi.
Ob dnevu ukrajinske neodvisnosti
V nedeljo, 24. avgusta, je Ukrajina zaznamovala dan neodvisnosti. Tudi v središču Ljubljane je kot v vseh evropskih prestolnicah ob tej priložnosti potekal shod v podporo Ukrajini. Pri Društvu Ukrajincev v Sloveniji Razom so še pred shodom v sporočilu za javnost sporočili, da sta tako Ukrajina kot Slovenija leta 1991 razglasili neodvisnost. »Naša ljudstva združuje želja po svobodi in dostojanstvu. Slovenija je ubranila svojo neodvisnost. Ukrajina se še danes bori − ne le za svojo pravico do obstoja in nedotakljivost svojih meja, temveč tudi za varnost in mir v vsej Evropi,« so zapisali in dodali, da Ukrajinci zato danes bolj kot kadarkoli prej potrebujejo podporo in enotnost vse Evrope. Slovensko MZZ je ob dnevu neodvisnosti Ukrajine sporočilo, da Slovenija še naprej stoji ob strani Ukrajini v njenem boju za svobodo ter se spet zavzelo za pravičen in trajen mir v Ukrajini.
