Piše: Franc Bešter
Zgodovinsko dejstvo je, da so se v človeštvu vojne vedno dogajale. Spopadi so se dogajali že v daljni prazgodovini, ko je bilo človeštvo organizirano v manjših skupnostih, na ravni horde, rodov, plemen. Takrat so se odvijali spopadi za preživetje, za teritorij, za hrano, in zmagovalci so poražene nasprotnike gotovo poklali – vse, do zadnjega, vkolikor jih niso spremenili v sužnje. Človek kot biološko bitje je (tudi) agresivno bitje, in ta agresivnost (napadalnost) ima vsekakor svojo vlogo, pomen: človeku pomaga preživeti, v prazgodovini preživeti v boju s surovo, neizprosno naravo in v spopadih z drugimi hordami.
Torej, tako naša agresivna narava kot ekonomski interes – to nam je v krvi, v genih, in je podlaga za to, da se vojne v vsej zgodovini permanentno dogajajo. In zgodovina tehničnega razvoja je tudi (predvsem) zgodovina razvoja orožij – orodij za ubijanje, v namen napada ali obrambe. In odkar obstajajo narodi kot milijonske skupnosti, organizirane v politične tvorbe, imenovane država, se zato te skupnosti, imenovane »narodi«, tudi oborožujejo, navadno pravijo, da v namen obrambe teritorija, nad katerim država izvaja svojo politično oblast.
»Vojna je nadaljevanje politike z nasilnimi sredstvi«, je zapisal nemški teoretik Clausewitz. Toda, kakšne cilje hočejo doseči politiki (voditelji) neke države, naroda, z vojno? Če gledamo na vojne, ki so se dogajale v zgodovini, lahko ugotovimo, da so temeljni vzgibi za vojne isti kot spopadi med hordami v prazgodovini: spopad za ozemlje, teritorij, za materialne dobrine, povezane s tem, in posredi je tudi človeška agresivnost, častihlepje ipd. . Zlo v človeku, stalno prisotno, naglavni grehi kot napuh, pohlep… . In v nekih izrednih razmerah, kakršnim smo sedaj priča v Ukrajini, odpade s človeka lak civilizacije in na površje stopi agresivni, primitivni pripadnik horde.
Na to vojno je seveda treba gledati tudi kot na rezultat določenih družbeno-zgodovinskih okoliščin, ki so v nekem času in prostoru dozorele do točke, ko se je vnel vojni požar. Pri nekem dogajanju v zgodovini pa se situacije dokaj ponavljajo, nikoli seveda niso povsem enake, so si pa v marsičem podobne, odtod ta izrek: »Zgodovina – učiteljica življenja«.
Primerjava Putina s Hitlerjem?
So določene podobnosti: Putinova aneksija Krima bi lahko primerjali s Hitlerjevim Anschlussom Avstrije, in Putinova invazija v Ukrajino pred enim letom je neke vrste Blitzkrieg, ki je bil Hitlerjeva doktrina. In Hitlerjeva ambicija je bila podjarmljenje celotne Evrope, vključno s SZ, in tudi Putin, če bi spravil Ukrajino na kolena, se gotovo ne bi ustavil, je namreč pod močnim vplivom nekega ruskega filozofa, katerega vizija je razširiti odločilni ruski vpliv na celotno Evropo. Zato se v Ukrajini brani tudi Evropa, le-ta se tega zaveda, zato jo zalaga z orožjem, zato je »stopila skupaj« – tu se je Putin precej uštel, zapletel se je v vojno, katere nadaljnjega razvoja tudi sam ne pozna.
Določene podobnosti med Hitlerjevo Nemčijo in Putinovo Rusijo je tudi neko dogajanje v zgodovini, družbene razmere v obeh državah, ki so nazadnje privedle do tega, da so okoliščine dozorele za izbruh vojne.
Za prihod Hitlerja in nacistov na oblast je do določene mere odgovoren tudi Zahod: Nemčija v prvi svetovni vojni (vojna za kolonije!) ni dosegla svojih ciljev, nasprotno, bila je poražena in Zahod jo je z visokimi reparacijami dodatno ponižal, dokončno pa jo je spravila na kolena velika gospodarska kriza, ki se je zakuhala v ZDA. Vse skupaj je za svoj pohod na oblast izkoristil Hitler, ki je takoj začel Nemčijo oboroževati, s tem je narod potegnil iz revščine in ga pridobil na svojo stran. Dvajset let po kapitulaciji v prvi svetovni vojni se je uresničila prerokba nekega nemškega generala: »To je premirje za dvajset let«. Res imamo drugo svetovno vojno v precejšnji meri lahko za nadaljevanje prve. Hitlerjev cilj: širitev Nemčije.
Sovjetska zveza: v hladni vojni je bila poražena, in z razpadom komunističnega imperija se je nedvomno tudi veliko Rusov čutilo ponižane, Rusija je izgubila narode, države, pokrajine, vse je stoletja spadalo v okvir carskega imperija, kar si je to carstvo podrejalo in tudi izkoriščalo, vključno z največjim draguljem v tej kroni: Ukrajino – žitnico Evrope. Za Putina je bilo vse skupaj velika tragedija in »geopolitična katastrofa«. In 70 procentov Rusov zato še vedno podpira »specialno vojaško operacijo«, mnogi sicer res iz strahu in pod močnim vplivom medijev, povsem podrejenih režimu, pa vendar.
In tudi v Rusiji se je obdobje komunizma končalo s stanjem kaosa in velike revščine. Poraz v hladni vojni, izguba v neki, predvsem tehnološki tekmi z Zahodom. To pa je stanje, ki ga neka klika lahko izkoristi za prevzem oblasti, kar se je tudi zgodilo. In podobno kot Hitler je tudi Putin zase pridobil narod s tem: da ga je v veliki meri potegnil iz revščine, predvsem po zaslugi izvoza energentov na Zahod. Se pravi, Evropa je Putinu pomagala na oblast. Energenti (nafta, predvsem pa plin): mislim, da je bilo strateškem načrtu ruskih oligarhov to, spraviti Evropo v to odvisnost, od Rusije. To odvisnost zdaj ni mogoče kar čez noč odpraviti, presekati, to bi bila katastrofa za gospodarstvo EU. In zaradi nje sankcije EU proti Rusiji ne prijemljejo tako kot bi lahko, nasprotno: EU zdaj pomaga financirati to vojno. EU vsak dan plača Rusiji milijardo za uvožene energente, toliko kot Rusijo stane en dan vojne.
Bilanca enega leta vojne je znana in grozljiva, Rusom ne gre po načrtih, Putinu se je zalomilo in danes nihče ne ve, koliko časa bo ta kriza še trajala in kako se bo naprej razvijala. Situacija je vseeno bistveno drugačna kot med drugo svetovno vojno, danes so soočene jedrske velesile, ki lahko uničijo svet. Ali do tega konflikta ne bi prišlo, če se Nato ne bi širil na Vzhod (kar je bilo menda obljubljeno ob združitvi Nemčij)? Ali se je premalo širil, oz.: ali bi si Rusija upala napasti, če bi tudi Ukrajino že prej sprejeli vanj? Ali bi napad Rusije na članico Nata pomenil dokončen izbruh 3. svetovne vojne? Ta vprašanja so precej odprta, a ob vsem se večina strinja, da gre za agresijo Rusije na suvereno, demokratično državo, in če bo tu agresor svoje cilje dosegel, bo tudi napad Kitajske na Tajvan le še vprašanje časa. Da, v sodobnem svetu so močna trenja med demokratičnimi in avtokratskimi režimi, in tudi v 2. svetovni vojni je med drugim šlo za spopad med demokracijo in totalitarizmom.
Celovit pogled na vojno
Vojna je neko dogajanje v človeški družbi in človeški zgodovini, vsako dogajanje pa je nekaj silno kompleksnega, dinamičnega in nepreglednega, takšno pa še toliko bolj! Zato sem prepričan, da zgolj s človeško pametjo, človeškimi teorijami in razlagami, s čimer se loteva stvari človek moderne dobe, nek celovit pogled na neko vojno dogajanje ni možen, zato seveda tudi ne na sedanjo ukrajinsko vojno.
Zato bom to dogajanje skušal osvetliti še z razodetimi resnicami iz Svetega pisma in knjig RŽVB. Dogajanje: »Vse se dogaja po moji volji«. VSE na svetu se dogaja po volji Boga, se pravi po njegovih načrtih in delovanju – On je torej Pra-vzrok vsakega dogodka sveta. Zato moramo tudi na sedanjo vojno v Ukrajini gledati tako: zgodila se je, KER je tako hotel Bog, in odvija se tako, KAKOR hoče On! A gledano čisto človeško: do te vojne zagotovo ne bi prišlo, če se v Rusiji ne bi zgodila komunistična revolucija, in tudi ne, če potem komunizem v hladni vojni ne bi bil poražen – ne bi se zgodil razpad SZ. Znani italijanski mistikinji Marii Valtorti pa je Jezus povedal, da je do te revolucije prišlo, ker je satan zaradi grehov in zločinov sveta v Rusiji pridobil svojo moč. Satan: v naših časih nas je uspel prepričati, da ne obstaja – zato, da lahko deluje, ne da bi se ga bali, kot piše v knjigi RŽVB. M. Valtorti je Jezus sredi divjanja druge svetovne vojne razkril neko naše zmotno gledanje (knjiga »Antikrist in njegovi predhodniki«): »Vi mislite, da se vojskujete na povelje nekaj mogotcev. Narobe! Satan je tisti, ki vleče niti«. Se pravi, na vojno moramo pogledati tudi s temi očmi: v ozadju tega dogajanja je (tudi) delovanje satana. On deluje preko ljudi, v knjigi RŽVB Jezus to potrdi: »Satan uporablja ljudi kot svoje orožje«. A vseeno se vse dogaja po volji Boga, ki je tudi Oblast sama – zato je tej Oblasti podrejen tudi satan: lahko stori le toliko, kolikor mu prepusti Bog. Zakaj Bog potem dopušča to zlo, ki je vojna? Iz prej rečenega sledi, da satanu daje moč nad svetom zaradi grehov sveta, svet s tem kaznuje – tudi to sledi iz Svetega pisma. Po 2. svetovni vojni pa je pokvarjenost sveta samo še naraščala, če pomislimo samo na današnjo skrajno dekadenco Zahoda, ki je postal ponovitev Sodome, zato satan v Rusiji nikakor ni izgubil na moči, je samo še pridobil. Za to ukrajinsko vojno je torej satan, on vleče niti, ljudje (oligarhi s Putinom na čelu) so samo orodje v njegovih rokah. Odtod tudi toliko težko razumljivega in iracionalnega v tej vojni, toliko rušenja, pobijanja, terorja, nasilja, zločinov…, satan je tudi ubijalec. Ali od Rusije prihaja kazen božja za Evropo?
