Papež Frančišek bo danes začel večdnevni obisk baltskih držav, ki jih bo obiskal ob stoti obletnici njihove samostojnosti. Litva, Latvija in Estonija se kljub svoji geografski legi med seboj razlikujejo, predvsem na verskem področju. Vrhunec obiska bo predvidoma v ponedeljek, ko bo v latvijskem mestu Aglona vodil mašo.
Baltske države so pred 100 leti, ko se je zaključevala prva svetovna vojna, razglasile neodvisnost, a so ta status uživale zgolj do leta 1940, ko jih je zasedla Sovjetska zveza. Frančišek bo sicer drugi papež, ki bo obiskal baltske države, pred četrt stoletja se je tu kmalu po razpadu Sovjetske zveze že mudil takratni papež Janez Pavel II.
Frančišek bo obisk začel v Litvi, ki je edina od treh držav na vzhodni strani Baltskega morja, kjer večinsko živijo katoliki. Prvi dan se bo v Vilniusu med drugim srečal z litovsko predsednico Dalio Grybauskaite ter drugimi predstavniki vlade in civilne družbe.
V nedeljo bo obisk nadaljeval v drugem največjem litovskem mestu, Kaunas, kjer bo vodil mašo na prostem. Kasneje se bo vrnil v Vilnius, kjer bo med drugim molil pred spomenikom žrtvam holokavsta.
Vrhunec obiska bo predvidoma v ponedeljek, ko bo v vzhodnem latvijskem mestu Aglona, ki velja za enega od najpomembnejših verskih središč v državi, vodil mašo. Isti dan se bo papež mudil tudi v prestolnici Rigi, kjer se bo srečal s predstavniki različnih verskih skupnosti in razpravljal o ekumenskem sodelovanju.
Obisk baltskih držav bo sklenil v torek v Estoniji, ki je ena najbolj sekularnih držav Evrope, manj kot tretjina prebivalstva pripada kakšni religiji, za katolika pa se izreka le 0,5 odstotka Estoncev.
