Generalni inšpektor pravosodnega ministrstva ZDA Michael Horowitz je v četrtek objavil 500 strani poročila o svoji preiskavi postopkov agentov FBI v času pred predsedniškimi volitvami 2016. Ugotovil je številne napake vpletenih v preiskavo demokratke Hillary Clinton, vendar ni ugotovil politične pristranskosti.
Horowitzevo poročilo priznava napake, vendar obenem zagotavlja, da te niso bile usodne. Poročilo lahko za politične namene uporabijo tako demokrati kot tudi republikanci.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders je dejala, da so Trumpa seznanili s poročilom, ki potrjuje njegove sume o nekdanjem direktorju FBI Jamesu Comeyju in pravilnost odločitve, da ga je maja lani odpustil.
Trump je takrat skušal trditi, da je Comeyja odpustil, ker je bil v bistvu grd do Clintonove, kasneje pa je javno priznal, da ga je odpustil zaradi preiskave ruskega vpletanja v ameriške volitve.
Horowitz pa obenem navaja, da je odkril pet zaposlenih pri FBI, ki so si leta 2016 med seboj izmenjavali sporočila, kritična do Trumpa, ali sporočila v podporo Clintonovi. FBI ima sicer več kot 35.000 zaposlenih, večinoma so to republikanci. Omenjeno peterico je priporočil za preiskavo disciplinski komisiji FBI.
Med njimi sta pravnica FBI Lisa Page in agent Peter Strzok, ki sta imela leta 2016 ljubezensko razmerje. Njuna sporočila ne dopuščajo dvoma, da sta se držala za glavo ob misli, da lahko Trump postane predsednik ZDA.
Clintonove nista nujno podpirala, ampak Trump kot predsednik se jima je zdel nevaren eksperiment. “Saj Trump ne bo nikoli predsednik ZDA?” je Strzoka vprašala Lisa Page. “Ne, ne bo. To bomo ustavili,” ji je odgovoril ljubimec.
Trump in zavezniki bodo to izkoristili za nove napade na preiskavo ruske afere, v katero je bil vpleten tudi Strzok, dokler ga ni lani Comeyjev naslednik pri vodenju preiskave posebni tožilec Robert Mueller nemudoma odpustil, ko je izvedel za početje leta 2016.
Poleg tega je FBI opravil kaj klavrno delo pri oviranju Trumpa na poti do Bele hiše. O preiskavi zvez med Rusi in njegovo kampanjo se do volitev ni slišalo nič, Clintonovo pa je FBI na čelu s Comeyjem hote ali nehote spodnesel.
Horowitz trdi, da nehote, ker je Comey sicer naredil veliko napak, vendar v ozadju ni bilo politične pristranskosti na strani Trumpa. Horowitz je ugotovil, da je Comey naredil resno napako, ko je obvestil kongres, da teden dni pred volitvami ponovno odpira preiskavo o tem, kako je Clintonova kot državna sekretarka ZDA uporabljala zasebni strežnik elektronske pošte za uradna opravila.
Comey je julija 2016 najprej sam brez obvestila nadrejenim v pravosodnem ministrstvu pripravil novinarsko konferenco, kjer je povedal, da je bila Clintonova preveč neprevidna s komunikacijo, ampak obenem zatrdil, da ni elementov kaznivega dejanja. Trump je takrat začel ostro napadati Comeyja kot zaveznika Clintonove.
Comey trdi, da ni hotel obvestiti pravosodne ministrice Lorette Lynch, ker je bila ta politično okužena zaradi famoznega srečanja z Billom Clintonom na letalu sredi kampanje. Clinton in ministrica sta trdila, da sta govorila le o otrocih in vnukih, nikakor pa ne o preiskavi Clintonove. Tega jima nihče ni verjel in tudi, če bi bilo res, je bila podoba uničujoča.
Horowitz meni, da bi se lahko Comey kljub vsemu posvetoval s kom drugim v ministrstvu na visokem položaju. Ne prizanese niti Lynchevi, ki jo kritizira zaradi polovične izločitve iz preiskave Clintonove in dejstva, da se ji je zdela preiskava navaden politični lov na čarovnice, kot to na primer trdi Trump za rusko preiskavo.
Trump je dober teden pred volitvami novembra 2016 začel Comeyja spet hvaliti na vsa usta, ko je ta iz nerazumljivih razlogov oktobra obvestil kongres, da se preiskava Clintonove nadaljuje, ker so na računalniku osramočenega nekdanjega newyorškega demokratskega politika, poročenega s sodelavko Clintonove, odkrili nekaj elektronske pošte State Departmenta.
Horowitz v bistvu ugotavlja, da bi moral Comey držati zaprta usta in pač nadaljevati preiskavo, ki na koncu ni ugotovila ničesar obremenilnega, vendar je Clintonova spet dobila hud politični udarec, ker se je med volivci utrdil vtis, da ji ne gre zaupati. Clintonova še danes meni, da je Comey s tem prispeval k njenemu porazu na volitvah.
Horowitzevo poročilo nikjer ne postavlja pod vprašaj odločitve, da se Clintonove ne preganja, ker ni elementov kaznivega dejanja. Obenem pa kritizira FBI, da se ni prej spravil k preiskavi računalnika Anthonyja Weinerja. Pri tem krivdo vali na Strzoka, ki naj bi se bolj posvečal preiskavi povezav med Rusi in Trumpom kot pa nadaljevanju preiskave proti Clintonovi. Ta to odločno zanika.
Podpornike Clintonove lahko pogreje Horowitzeva ugotovitev, da so Comey, Strzok in drugi za uradne potrebe FBI uporabljali zasebno elektronsko pošto, kar je bil razlog za preiskavo Clintonove. Comey trdi, da je to občasno naredil po naključju, ampak potem je menda vse prekopiral v uradno pošto.
FBI je sprejel ugotovitve Horowitzeve preiskave, da preiskava Clintonove ni bila zaznamovana s politično pristranskostjo. Tudi Comey je sporočil, da so sklepi preiskave, ki jo je sam naročil, razumni ne glede na to, da se z nekaterimi ne strinja. Izpostavlja pa to, da je še enkrat potrjeno, da ni bilo razlogov za pregon Clintonove, čeprav bodo nekateri (Trump) trdili drugače.
Trump je še pred koncem preiskave začel s svojimi podporniki brusiti politične nože proti Horowitzu, če mu poročilo ne bo všeč. Vendar pa generalni inšpektor ministrstva za pravosodje ZDA uživa ugled pri kongresnikih obeh strank zaradi svoje nepristranskosti. Tudi med Trumpovimi trdnimi zavezniki, ki so sicer dobili svoj kos mesa s kritikami Strzoka in štirih kolegov, ki so nasprotovali Trumpovi izvolitvi.
Trump je imel v četrtek rojstni dan in ni tvital o poročilu, ki se ga politično ne more prijeti ne za rep in ne za glavo. Najprej se je moral ubadati z napadom na pravosodno ministrstvo New Yorka, ki je vložilo tožbo proti njemu in trem otrokom zaradi malverzacij z njegovo dobrodelno fundacijo.
