Piše: A. S.
Nemški časopis Tagesspiel je pred kratkim objavil članek, v katerem poziva bralce, da se zoperstavijo in celo prijavijo sodelavce, ki naj bi izražali desničarska mnenja na delovnem mestu. Članek je bil objavljen v luči predčasnih nemških volitev, ki bodo v februarju, saj se konservativni Alternativi za Nemčijo (AfD) obeta, da postane druga največja stranka v zveznem parlamentu.
Kot poroča novičarski portal Remix News, je nemški dnevni časopis objavil pred nekaj dnevi članek z naslovom »Pomagajte, Moj sodelavec govori kot AfD-jevec! Kako se zoperstaviti populističnim desničarskim sloganom na delovnem mestu«. Članek, ki citira akademike in inštruktorje za raznolikost, označuje pripadnike AfD-ja za desničarske skrajneže in ponuja bralcem tolerantnih in progresivnih nazorov vodič kako se odzvati v debati o volitvah, če se v službi srečujejo s sodelavci, ki podpirajo to stranko.
Članek predlaga nabor odzivov pri srečevanju z mnenji, ki naj bi bila »protidemokratična« in »protičloveška«. S tem seveda označuje konservativce za nekakšne nasprotnike človeštva. No, in kakšna naj bi bila ta skrajna »nečloveška« desničarska mnenja? Eden od navedenih primerov je prepričanje, da bi morali biti prosilci za azil in migranti deportirani. Prav tako se bralce opozarja, da so ljudje, ki kritizirajo osrednje medije kot »lažnive medije« problematični v službenem okolju.
Tagesspiel namiguje, da zaposleni pri srečevanju z odstopajočimi mnenji ne smejo oklevati pri tem, da ukrepajo preko internih načinov, ki so na voljo, kot na primer, da se pritožijo upravi, uradnikom za enake možnosti ali oddelku za človeške vire. Obenem pa jih nagovarja, da si poiščejo ideološke zaveznike, pri čemer očitno spodbuja razdor in neenotnost v delovnem okolju.
Glede na to, da naj bi že vsak peti Nemec podpiral AfD, so članek mnogi kritizirali, saj očitno vsakega petega Nemca ali Nemko označuje za »anti-človeškega« ali za »ekstremista«. Obenem se ne ozira na migrantsko problematiko, vse višje stroške življenja in zgrešene politike preteklih vlad pod vodstvom Socialnih demokratov (SPD( in pred tem Krščanskodemokratske unije (CDU).
