Na Westiminstrskem sodišču v Londonu so danes objavili odločitev, da ne vidijo ovir za izročitev Hrvaški dolgoletnega predsednika uprave koncerna Agrokor Ivice Todorića, ki je osumljen finančnih malverzacij v največji hrvaški družbi. Todorića ne bodo izročili nemudoma, saj se lahko v sedmih dneh pritoži na prvostopenjsko odločitev. Na Hrvaškem ocenjujejo, da bi celotni postopek glede na na nadaljnje korake na višjih sodnih instancah lahko potekal od tri do šest mesecev.
Sodnica Emma Arbuthnot je danes zavrnila trditve Todorićevih odvetnikov, da gre za politični pregon. Meni tudi, da preiskava proti Todoriću na Hrvaškem poteka hitro ter da je mogoče kmalu pričakovati obtožnico in začetek sojenja, so poročali hrvaški mediji.
Sodnica je v nadaljevanju sporočila tudi odločitev o priporu za Todorića, ki je po aretaciji novembra lani plačal varščino, da se lahko brani s prostosti. Njegov status je sodišče ohranilo, pod pogojem, da se bo vsak dan oglasil na policiji ter da po 21. uri ne bo zapuščal stanovanja, je poročalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1. Gre za poostrene varnostne ukrepe, saj je imel Todorić do danes obveznost, da se trikrat tedensko oglasi pri londonski policiji.
Ena od Todorićevih odvetnic Jadranka Sloković je danes dejala, da je bila odločitev britanskega sodišča pričakovana.
Todorićevi odvetniki so med obravnavo, ki je potekala 10. aprila, sicer nasprotovali izročitvi nekoč najvplivnejšega hrvaškega poslovneža. Poleg trditve o političnem pregonu so sodnico poskušali prepričati, da obtožnica proti Todoriću ni utemeljena, ker tožilstvo nima trdnih dokazov. Menili so, da bi lahko Todorić po izročitvi več let prestal v zaporu, preden se bi sojenje sploh začelo. Odvetniki hrvaške države so vse navedbe obrambe zavrnili.
Todorić je v pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 sredi aprila priznal, da je med njegovim vodenjem podjetja prišlo do “kršitev vrste predpisov” pri izdajanju menic, a je odgovornost za to preložil na nekdanje pravnike družbe.
Nekoč najbogatejšega Hrvata in več njegovih bivših sodelavcev v Zagrebu sumijo finančnih malverzacij, ki naj bi Agrokor pripeljale na rob propada. Izročitev so od Velike Britanije lani zahtevali na podlagi evropskega pripornega naloga.
Hrvaška je aprila lani nato uveljavila zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih in vodenje Agrokorja je prevzel izredni pooblaščenec hrvaške vlade. V letu dni je izredna uprava z upniki dosegla okvirni dogovor o poravnavi. Pričakujejo, da bodo končni dogovor dosegli pred 15. julijem, ko poteče rok za izvajanje izredne uprave v koncernu, ki je bil zrel za stečaj.
