Piše: Sara Kovač (Nova24TV)
Več deset tisoč Mjanmarcev se je danes ponovno zbralo na ulicah Yangona na protestih proti vojaškemu prevratu, na katerih zahtevajo, da vojaška hunta izpusti Aung San Suu Kyi in druge izvoljene predstavnike oblasti. Na množičnih protestih so se zbrali drugi dan zapored, čeprav je hunta zaprla dostop po spleta. Danes so dostop delno vzpostavili.
Na prvih velikih protestih, odkar je vojska v ponedeljek v prevratu prevzela oblast, se je v soboto v več mestih zbralo več deset tisoč ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Yangonu se je danes na ulicah zbralo več deset tisoč ljudi, ki ob hupanju avtomobilov vzklikajo gesla in nosijo napise Pravica za Mjanmar in Ne želimo vojaške diktature ter Spoštujte našo voljo. Nekateri nosijo rdeče zastave stranke Suu Kyijeve Nacionalna liga za demokracijo (NLD), oblečeni so v rdeče majice in nosijo rdeče balone. V znak protesta držijo dvignjene tri prste. O protestih danes poročajo tudi iz drugega največjega mjanmarskega mesta Mandalay.
Upor proti hunti
Ker je hunta zaprla dostop do interneta, prek katerega so pozivali k protestom in civilni nepokorščini, prebivalci nasprotovanje vojaškemu udaru izražajo tudi z nočnim ropotanjem z lonci, ki je tradicionalno povezano z izganjanjem zlih duhov. Kljub zaprtju dostopa do spleta je bilo sicer danes na Facebooku mogoče v živo spremljati pohod protestnikov na ulicah Yangona. Skupina Netblocks je kasneje sporočila, da so dostop do interneta danes popoldne deloma znova vzpostavili, da pa družbeni mediji ostajajo blokirani, poroča AFP.
Ob Suu Kyijevi je vojska ob udaru prijela vrsto njenih sodelavcev, druge vladne predstavnike in poslance ter aktiviste. Natančno število pridržanih ni znano, združenje za politične zapornike pa je v soboto ocenilo, da jih je pridržanih več kot 150.
V Mjanmaru izredno priljubljene Suu Kyijeve zaradi dolgoletnega vztrajnega boja za demokracijo v javnosti ni bilo videti od ponedeljkovega prevrata. Tiskovni predstavnik njene stranke je v petek dejal, da je dobrega zdravja. Hunta je v sredo sporočila, da je obtožena nezakonitega uvoza več voki-tokijev, ki so jih našli na njenem domu. Nobelova nagrajenka za mir je sicer na Zahodu izgubila ugled, ko se med nasiljem vojske nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingov ni oglasila. Preiskovalci Združenih narodov so zatiranje Rohingov označili za genocid. Vojska je po poročanju STA udar utemeljila z domnevno volilno prevaro na novembrskih parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala NLD. To so bile šele druge demokratične volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 z demokratičnimi reformami, na čelu katerih je bila Suu Kyijeva, končalo 49 let vojaške diktature.
