Piše: Damian Ahlin
V Moldaviji ni bilo siren za zračni napad, ni bilo eksplozij, ni bilo žrtev, vendar se že začenjata pojavljati nemir in tesnoba. Vojna je pospešila prizadevanja za popolno prilagoditev Evropi in Kišinjev je podpisal prošnjo za članstvo v EU.
Ljudje si na družbenih omrežjih izmenjujejo zaskrbljena sporočila, medtem ko ruske enote napredujejo v sosednjo Ukrajino. Nekateri Moldavci kopičijo zaloge trdne valute in načrtujejo pobeg. Številni, ki opazujejo nenaden zlom življenja v Ukrajini, se bojijo, da bi lahko prišlo do katastrofe tudi v njihovi državi: dovolj je, da ruski predsednik Vladimir Putin razširi svoje ambicije.
Po štirinajstih dneh konflikta, ki spreminja zavezništva in ruši svetovni red, posledice najbolj neposredno prizadenejo države, kot je Moldavija, postsovjetske države, ki so bile dolga leta razpete med Vzhodom in Zahodom, zdaj pa ugotavljajo, da je srednja pot nevzdržna.
V Moldaviji je vojna pospešila prizadevanja za popolno priključitev k Evropi. V četrtek je država podpisala prošnjo za članstvo v Evropski uniji, kar je njen predsednik vlade označil kot glasovanje za svobodo. Moldavija si prizadeva sprejeti več kot 250.000 ukrajinskih beguncev, ki so prečkali njene meje, je dejal predsednik vlade. Državni sekretar ZDA Antony Blinken je v nedeljo na obisku v moldavski prestolnici to državo označil za močan primer demokracije.
Pred nekaj dnevi je beloruski avtoritarni voditelj Aleksander Lukašenko v svojem govoru v varnostnem svetu pokazal bojni zemljevid s puščico, ki kaže proti Moldaviji. V resnici vse nekdanje sovjetske države so zaskrbljene. Moldavija, ki ostaja zunaj Nata in njegovih varnostnih jamstev, je že zaprla svoj zračni prostor in razglasila izredne razmere.
Moldavija je izpostavljena še iz enega razloga: na njenih mednarodno priznanih mejah je že okoli 1500 ruskih vojakov. Te enote, ki jih Rusija označuje kot mirovne sile, so nameščene na območju, znanem kot Pridnestrje, separatistični enklavi, ki v praksi deluje kot neodvisna država in nad katero moldavske oblasti priznavajo, da nimajo nadzora.
Dan po tem, ko je Moldavija zaprosila za članstvo v EU, so pridnestrski voditelji izdali izjavo, v kateri so jasno povedali, da jih članstvo ne zanima. Ponovili so zahtevo po ustanovitvi dveh neodvisnih držav.
Pridnestrje je majhen pas zemlje s približno 500.000 prebivalci, ki je na zemljevidu videti kot greben lusk, ki se vleče po hrbtu Moldavije. To je tudi kraj, ki govori o strategiji, ki jo je Rusija uporabljala že pred svojo popolno invazijo na Ukrajino: spodbujanje prokremeljskega vpliva v nekdanjih sovjetskih državah.
Pridnestrje se je rodilo iz kratke vojne v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sredi razpada Sovjetske zveze: Moldavija je želela neodvisnost in prepovedati ruščino kot uradni jezik, Pridnestrje pa je želelo ohraniti sovjetske vezi. Vendar so ruski voditelji, vključno s Putinom, ugotovili, da je v njihovem interesu, da po vojni, ki se je končala z brezizhodnim izidom, pomagajo podpirati pridnestrsko vlado z nepovratnimi sredstvi.
Za mnoge Moldavce je Pridnestrje časovna kapsula ZSSR. To je kraj Leninovih kipov, zastav s srpi in kladivi ter razpadajoče sovjetske arhitekture. Pridnestrje je plačalo tudi ceno za svojo relativno izolacijo. Združeni narodi je ne priznavajo, ima valuto rubelj, ki zunaj njenih meja nima skoraj nobene vrednosti. Mednarodne bančne kartice na bankomatih v Pridnestrju ne delujejo. Plače so nizke. Ob vsem ruskem vplivu je največja moč v Pridnestrju monopolno podjetje Sheriff, ki posluje brez večjega nadzora in nadzoruje vse od bencinskih črpalk, supermarketov do nogometnega kluba.
Zaradi teh zapletov je težje določiti vlogo Pridnestrja v morebitnem konfliktu. Jasno pa je tudi, da Pridnestrje sledi Rusiji in omalovažuje vojno, ki jo je Putin označil le kot posebno vojaško operacijo.
Mirovni sporazum med Pridnestrjem in Moldavijo je bil podpisan leta 1992 po vojni, v kateri je umrlo približno 1000 ljudi. Še danes je na obeh straneh poškodovanih stavb ali zidov, na katerih je bilo razbito strelivo. Cilj Moldavije za članstvo v EU je zdaj še bolj nujen pri iskanju poti iz že več let trajajočih pogajanj o poravnavi, ki so v zastoju. Medtem ko se je Cipru uspelo pridružiti EU kljub ozemeljskemu sporu, številni strokovnjaki menijo, da bi Moldavija z rešitvijo zamrznjenega spora, v katerem sodelujejo ruske enote, povečala verodostojnost svoje kandidature za članstvo v EU. Vendar je pot do pristopa dolga.
V istem tednu, ko je Moldavija zaprosila za članstvo v EU, je to storila tudi Gruzija, obe pa je spodbudila dramatična prošnja Ukrajine za takojšnje članstvo. Pridružile so se seznamu držav, med katerimi sta tudi Albanija in Severna Makedonija, ki si že leta prizadevajo za vstop v blok, vendar pri tem naletijo na nasprotovanje Bruslja, saj da je 27-članski klub sprejel že preveč članic s korupcijo in šibko pravno državo.
Vir: lanacion.com
