5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Mattis: Trump in Kim ne bosta razpravljala o ameriški vojski v Južni Koreji

Prisotnost ameriških vojakov v Južni Koreji ne bo stvar razprave na prihajajočem srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim severnokorejskim kolegom Kim Jong-unom, je v Singapurju poudaril ameriški obrambni minister Jim Mattis. Ob tem pa je bil kritičen do Kitajske, ki jo je obtožil “zastraševanja” v Južnokitajskem morju.

 

“To vprašanje ne bo na mizi tukaj v Singapurju 12. (junija), niti ne bi smelo biti,” je Mattis glede vprašanja ameriških vojakov v Južni Koreji dejal ob robu varnostnega vrha v Singapurju Shangri-La Dialogue. ZDA imajo v Južni Koreji trenutno okoli 28.500 vojakov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Trump je v petek po srečanju s podpredsednikom centralnega komiteja komunistične partije Severne Koreje Kim Yong-cholom potrdil vrh s Kimom 12. junija. Med drugim je novinarjem dejal, da bosta s severnokorejskim voditeljem govorila o denuklearizaciji ter uradnem zaključku korejske vojne.

Mattis pa je poudaril, da je prisotnost ameriške vojske v Južni Koreji stvar dogovora med Washingtonom in Seulom. Če bi prišlo do zmanjšanja napetosti in dvig zaupanja v odnosih s Severno Korejo, bi se to vprašanje lahko pojavilo naknadno med ZDA in Južno Korejo, je še dodal.

Tudi južnokorejski obrambni minister Song Yonung-moo je ocenil, da je prisotnost ameriških sil v Južni Koreji “ločeno vprašanje od severnokorejskega jedrskega programa”.

Južna Koreja je sicer pozdravila dejstvo, da je srečanje med Trumpom in Kimom znova na urniku. “Videti je, da je cesta do vrha med Severno Korejo in ZDA še širša in bolj utrjena,” so sporočili iz urada južnokorejskega predsednika Moon Jae-ina. Seul pogovore pričakuje z “vznemirjenjem” in “potrpežljivostjo”, še navaja izjava.

Mattis je bil sicer danes oster tudi do Kitajske. Krepitev njene vojaške prisotnosti v Južnokitajskem morju in uporaba visokotehnološke vojaške opreme na spornih območjih je namenjena zastraševanju in izsiljevanju sosed, je ocenil. Kot je dodal, ravnanje Pekinga “pod vprašanje postavlja širše kitajske cilje”.

Peking trdi, da je njegov edini cilj zaščita kitajskih državljanov in ekonomskih interesov. Različne dele Južnokitajskega morja za svoje ozemlje ob Kitajski razglaša še šest drugih držav.

Mattis je sicer zagotovil, da ZDA načrtujejo dolgoročno prisotnost v azijsko-pacifiški regiji, države pa je pozval, naj držijo z Washingtonom in ne prestopajo na stran Pekinga.

Sporočilo o sodelovanju in zavezništvu je sicer vprašljivo v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump z visokimi carinami obremenil uvoz jekla in aluminija v ZDA tudi iz nekaterih najtesnejših ameriških zaveznic v imenu nacionalne varnosti.

“Zagotovo smo bili priča nekaterim nenavadnim pristopom, če sem iskren,” je Mattis odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je spuščanje v trgovinske spore s tesnimi partnericami za ZDA produktivno. “A dokler države nadaljujejo dialog, dokler prisluhnejo ena drugi in izražajo medsebojno spoštovanje, nič ni odvisno od ene odločitve,” je dodal.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine