17.2 C
Ljubljana
četrtek, 21 septembra, 2023

Kako zaustaviti svetovno prehransko krizo.

Piše: Damian Ahlin

Vojna v Ukrajini bi lahko povzročila svetovno prehransko krizo. Svetovni program za hrano in Evropska unija želita to preprečiti s sodelovanjem. Vendar se zdi naloga precej zapletena.

Ukrajina je bila doslej največja ponudnica pomoči Svetovnemu programu ZN za hrano -WFP-, ki razdeljuje hrano 125 milijonom ljudi v več kot 80 državah po vsem svetu. Če se na ukrajinskih poljih ne bo delalo, če se ne bo požela letina in če bo izvoz pšenice skozi ukrajinska pristanišča zaradi vojne ostal blokiran, bodo razmere v številnih državah in kriznih območjih postale zelo kritične.

Po besedah direktorja WFP Davida Beasleyja so od uvoza iz Ukrajine odvisni zlasti Afganistan, Egipt in Sirija. Opozoril je, da je v nevarnosti na milijone ljudi. Rastoče cene povzročajo pomanjkanje in podhranjenost tudi na Bližnjem vzhodu in v vzhodni Afriki.

Zdaj govorimo o konfliktu na ozemlju vodilne svetovne dobaviteljice žita, saj je Ukrajina proizvajala dovolj hrane za 400 milijonov ljudi na svetu, je dejal. Že pred ruskim napadom na Ukrajino so se cene goriva, hrane in gnojil močno zvišale.

Svetovna trgovinska organizacija -STO- pričakuje, da se bo cena pšenice po vsem svetu zaradi izpada pridelka v Ukrajini zvišala za 85 odstotkov.

EU želi kupovati pšenico po vsem svetu

Kako nadomestiti zmanjšano ukrajinsko letino, kako nadomestiti hrano, žito, ki ga v Ukrajini ne pridelujejo več?

Ni prvič, da sta EU in Francija prisluhnili opozorilom Beasleyja in njegove ekipe, vendar so razmere zaradi vojne v Ukrajini zelo dramatične. Zato želita francoska vlada in Evropska komisija še pred koncem junija združiti vse akterje in vzpostaviti mehanizem, ki se v birokratskem žargonu EU imenuje mobilizacijski mehanizem. To je treba razumeti kot nekakšno krizno ekipo, ki naj bi kupovala žito po vsem svetu in predvsem zbirala veliko donacij za Svetovni program za hrano.

Evropska komisija se bo zdaj tega problema lotila skupaj z državami članicami EU. Pomembno je ukrepati čimprej, da bi se izognili izrednim razmeram v prihodnosti.

Ne gre le za izvoz žita, ampak tudi na primer za gnojila. Približno 40 odstotkov umetnih gnojil, ki se doslej uporabljajo po vsem svetu, prihaja iz Ukrajine, Rusije in Belorusije. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom v Rusiji dejal, da bi pomanjkanje izvoza gnojil lahko hitro povzročilo svetovno lakoto, za kar je krivil sankcije, ki so jih uvedle zahodne države. Francoski zunanji minister je to zavrnil in pojasnil, da vzrok krize niso sankcije, temveč ruski napad na Ukrajino, ki je sprožil sankcije in blokade pristanišč.

Vir: DeutscheWelle

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine