Območje evra in EU sta v prvem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih Eurostata beležila padec javnofinančnega primanjkljaja – v območju evra je na četrtletni ravni upadel z 0,6 na 0,1 odstotka BDP, v uniji pa z 0,6 na 0,5 odstotka BDP. V enakem obdobju se je dolg v državah z evrom nekoliko zvišal, v EU pa upadel.
Javnofinančni dolg območja evra je v prvem letošnjem trimesečju v primerjavi z zadnjim lanskim narasel za 0,1 odstotne točke na 86,8 odstotka. V EU pa je upadel z 81,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 81,5 odstotka BDP.
Na letni ravni je upadel v obeh območjih: v državah z evrom z 89,2 odstotka na 86,8 odstotka BDP in v EU z 83,6 odstotka BDP na 81,5 odstotka.
Najvišji dolg, izražen v odnosu do BDP, so imele v prvem četrtletju Grčija (180,4 odstotka), Italija (133,4 odstotka) in Portugalska (126,4 odstotka), najnižje pa Estonija (8,7 odstotka), Luxembourg (22,2 odstotka) in Bolgarija (24,1 odstotka). V Sloveniji je bil pri 80,3 odstotka.
Na četrtletni ravni so imele najvišjo rast dolga Belgija (+2,9 odstotne točke), Grčija (+1,8 odstotne točke), Italija (+1,6 odstotne točke) in Slovenija (+1,4 odstotka). Najbolj je upadel v Latviji (-4,4 odstotne točke).
Na letni ravni se je dolg povečal le v Grčiji (+2,7 odstotne točke), najbolj pa je upadel na Cipru (-11,3 odstotne točke), Irskem (-6,5 odstotne točke), Hrvaškem (-6,4 odstotne točke) in v Sloveniji (-5,3 odstotne točke).
Po Eurostatovih podatkih je Slovenija v prvem četrtletju dosegla javnofinančni presežek v višini 1,5 odstotka BDP, potem ko je bil v lanskem zadnjem četrtletju pri 0,1 odstotka BDP.
