10.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 januarja, 2025

(INTERVJU) Milan Uhrik: “Menim, da obstaja tudi v Sloveniji upanje, da se bo Janez Janša, domoljub in konservativec, vrnil na položaj predsednika vlade.”

Piše: Andrej Sekulović

Milan Uhrik je slovaški evropski poslanec in podpredsednik skupine Evropa suverenih narodov. Na Slovaškem je ustanovitelj stranke Republika. Z njim smo se pogovarjali o izzivih s katerimi se sooča Evropa,o političnih razmerah na Slovaškem, pa tudi o množičnih migracijah in grožnjah globalizma.

Milan Uhrik je slovaški politik, ustanovitelj in eden od vodij konservativne stranke Republika ter evroposlanec in podpredsednik skupine Evropa suverenih narodov v Evropskem parlamentu. Svojo politično kariero je začel pri Slovaški demokratskokrščanski uniji – Demokratski stranki, leta 2014 pa se je pridružil  Ljudski stranki Naša Slovaška. Leta 2016 je bil izvoljen za poslanca v slovaškem parlamentu. Leta 2019 pa je postal evropski poslanec. Januarja je z nekaj drugimi evropskimi poslanci izstopil iz Naše Slovaške in ustanovil Republiko.

Gospod Uhrik, ste podpredsednik skupine Evropa suverenih narodov (ESN) v Evropskem parlamentu. Nam lahko poveste kaj več o tej skupini in o tem, kakšno politiko zagovarjate?

Skupina je bila ustanovljena, ker hočemo temeljito vplivati na politično prihodnost Evrope z odločnimi dejanji in s strateškim načrtovanjem. Te poti nismo izbrali, ker bi bila lahka, temveč ker je nujna za uresničitev naše skupne vizije o močni, združeni Evropi domovin, ki bi zrla v prihodnost. Glede posameznih političnih usmeritev smo zelo odkriti. Odločno nasprotujemo množičnim migracijam, zelenemu prehodu in hujskanju k vojni. Hkrati odločno zagovarjamo mir, dobre odnose z drugimi državami, svobodo govora in izražanja, močno evropsko industrijo, močno gospodarstvo in blaginjo za suverene evropske države.

Čeprav so bile na evropskih volitvah 2024 konservativne in desne stranke najuspešnejše, sta se Ursula von der Leyen in Evropska ljudska stranka znova odločili, da bosta sodelovali pri novi koaliciji z liberalci in levičarji, ne s kakšno konservativno skupino. Kako gledate na to? Ali menite, da lahko od nove Evropske komisije sploh pričakujemo kakšne korenite spremembe?

Vaša opažanja imajo preprosto razlago. Delitve na levico in desnico že dolgo časa ne obstajajo več, v medijskem diskurzu pa služijo samo za blatenje določenih, predvsem suverenističnih političnih sil. Opažate harmonijo odnosov med Evropsko ljudsko stranko, Socialisti in demokrati, liberalno stranko Renew (Obnovimo Evropo) in včasih drugimi skupinami? Ne gre za levico in desnico. Gre za neizvoljene globaliste, ki hočejo vladati iz oddaljenih uradov in drugim določati, kako morajo živeti. Mi, suverenisti, se jim postavljamo po robu. Verjamemo, da bi morale biti demokratično izvoljene vlade čim bliže ljudem in realnemu življenju, hkrati pa bi jih morali zamenjati, če bi bile neuspešne. Globalisti pa predstavljajo diktate, regulacije, gore dokumentov, ogromno birokracijo in cenzuro. Mi, suverenisti, stojimo na strani svobode, demokracije in možnosti izbire.

Množične migracije predstavljajo danes veliko težavo za evropske narode. Kako gledate na zdajšnjo migrantsko politiko EU in kakšne spremembe bi bile po vašem mnenju potrebne? Podpirate koncept remigracije?

Politika EU ostaja enaka že več kot desetletje, EU pa z njo nadaljuje, čeprav je očitno neučinkovita, saj so zaradi takšne politike naše ulice manj varne, hkrati pa izčrpava proračune in socialne pomoči evropskih držav. Novi pakt za azil in migracije pravzaprav ni prinesel nič novega. Gre samo za »obvezno prerazporeditev ali kvote« v novi preobleki, ki so podprte z mehanizmi izsiljevanja in globami za posamezne države. S takšnim ravnanjem se seveda ne morem strinjati. Ideja »remigracije« je zanimiva in zna biti uporabna, čeprav morajo biti osnove migrantske politike temeljita zaščita zunanjih meja, identifikacija ljudi, ki prihajajo v Evropo iz nestabilnih regij, ter obnova vladavine prava v predmestjih in conah »no go«. Varnost naših državljanov mora biti na prvem mestu.

foto: osebni arhiv Milana Uhrika

Ste ustanovitelj slovaške stranke Republika. Povejte nam kaj več o tej stranki in o splošni politični situaciji na Slovaškem.

Republika je domoljubna, konservativna stranka, ki jo lahko uvrščamo v desno sredino. Prepoznavamo pomembno vlogo nacionalne in kulturne dediščine, tradicionalne družine, uravnovešene zunanje politike, suverenosti in udejanjanja politike, ki bo karseda blizu ljudem, za ljudi. Menim, da so te vrednote izrednega pomena v slovaškem političnem prostoru, saj je večini strank pomembnejše mnenje njihovih partnerjev v Bruslju in Washingtonu kot mnenje njihovih volivcev. Zdajšnja situacija na Slovaškem kot tudi v Evropi nam daje vedeti, da so volivci vse bolj razočarani nad tistimi, ki so jih do sedaj volili, zaradi tega se pojavljajo vse večje zahteve po domoljubnih strankah. Spremembe prihajajo.

Podobno kot Slovaška ima tudi Slovenija komunistično preteklost. Pri nas imamo še vedno močne mreže nekdanjih komunistov, ki so se prelevili v liberalce ali demokrate ter nadzirajo velik del javnega in političnega življenja. Imamo tudi fenomen, znan kot »jugonostalgija« oziroma poveličevanje komunistične preteklosti in »dobrih starih časov« v Jugoslaviji. Kako je s tem na Slovaškem?

Težko bi govorili o poveličevanju tega zgodovinskega obdobja pri nas, se pa seveda določen del prebivalstva teh časov spominja. Zanj ti časi pomenijo obdobje socialne varnosti, predvidljivosti in prevzemanja aktivnih vlog v svojih življenjih. Glede na današnji svet, v katerem se vse hitro spreminja, kjer vlada zmešnjava informacij, ko ne vedo, kaj bo prinesel jutrišnji dan, in kjer mediji velikokrat prikrivajo resnico, je to razumljivo. Zaradi tega se hočejo temu delu prebivalstva nekatere politične stranke prikupiti z določenimi programi na področju dela, socialnih zadev in družine. Prav tako je treba vedeti, da je bila večina infrastrukture na Slovaškem (tudi hiše in stanovanja) zgrajena v tistem obdobju. Zaradi tega obstaja več razlogov za določeno nostalgijo, kar spoštujem. Naši očetje in matere imajo bogate življenjske izkušnje ter lahko primerjajo oba režima, starega in trenutnega, saj so velik del življenja preživeli v obeh.

Vodstvo EU vedno znova vsiljuje državam članicam ideologijo LGBT+. Kako je s tem na Slovaškem? Obstajajo poskusi, da se ideologija LGBT+ začne uvajati v šolah?

Tej nevarni ideologiji, ki napada naše otroke in družine, se tudi Slovaška ni izognila. Med opozicijo v parlamentu obstajajo progresivne skupine, ki vsiljujejo to agendo. Vlada je uradno vključila zaščito otrok pred agendo LGBT v koalicijsko pogodbo, vendar pa je tudi v tej koaliciji skupina ljudi, ki podpirajo nevladnike in tovrstne agende. Če naša stranka ne bi posredovala in ustvarila javnega pritiska, bi se v naših šolah pojavilo več »mavričnih« dogodkov in tečajev. Glede tega moramo biti zelo pozorni in delovati na vsaki politični ravni; lokalni, evropski in mednarodni.

foto: osebni arhiv Milana Uhrika

Konservativne stranke in gibanja v Evropi se soočajo v nekaterih državah z vse večjo represijo. Cenzurirajo jih in obtožujejo sovražnega govora. Kako gledate na to in kaj bi bilo treba storiti, da se vrnemo k resničnim demokratičnim vrednotam?

Globalisti in progresivci se ne bodo nikoli ustavili. Lažejo in zlorabljajo svoje medije in pravosodje. Konservativce in demokratično izvoljene predstavnike, ki jim stojijo na poti, skušajo celo ubiti. Takšnim poskusom smo bili priča v Evropi. Bili smo jim priča tudi v Butlerju v Pensilvaniji, kjer so se hoteli znebiti Donalda Trumpa. Mi kot politiki lahko naredimo le eno stvar. Govorimo resnico, predstavimo svoje načrte in jih, ko dobimo priložnost, skušamo uresničevati v dobro naših državljanov. Naši državljani pa se morajo po drugi strani zavedati medijskih laži in se pred njimi nekako zaščititi, saj predvsem pred volitvami mediji širijo različne laži in zgodbe 24 ur na dan, sedem dni na teden. Kot sem rekel, se časi spreminjajo. Menim, da obstaja tudi v Sloveniji upanje, da se bo Janez Janša, domoljub in konservativec, vrnil na položaj predsednika vlade.

Za konec nam, prosimo,  povejte, kakšni so načrti Evrope suverenih narodov za prihodnost? S katerimi drugimi skupinami boste sodelovali in kaj Evropo čaka v prihajajočih letih?

 Menim, da je glede na zdajšnjo razporeditev moči veliko vprašanj, glede katerih lahko sodelujemo s številnimi skupinami. Tu so vprašanja tako imenovane zelene politike (ki v resnici ni tako zelo zelena), množičnih migracij, obnovitve evropske blaginje, vprašanja miru na naši celini kot tudi demografije, varnosti in zunanje politike. Evropa suverenih narodov je nova mlada skupina, ki si bo prizadevala za rast in širitev svojega vpliva, hkrati pa bo z drznimi predlogi pomagala različnim komitejem in plenarnim zasedanjem. Pred nami je veliko dela, vendar pa se tega veselimo.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine