Piše: Álvaro Peñas
Armin Navabi je iranski disident in nekdanji musliman, ki živi v Vancouvru.
Je avtor, podkaster in bloger z veliko sledilci v Iranu.
To ni prvič, da so bili množični protesti proti režimu, tokrat pa smo priča revoluciji.
To je daleč največji protest doslej. Ko je princ Reza Pahlavi pozval ljudi, naj gredo na ulice, je bil odziv iranskega ljudstva veliko večji, kot so predvidevale celo najbolj optimistične napovedi. V zadnjih letih sem z optimizmom opazoval, kako narašča ljudska podpora princu, vendar si nisem nikoli predstavljal česa takega. Milijoni ljudi so šli na ulice, njihova solidarnost in ljubezen do rojakov pa je spodbudila še veliko več. Mislim, da je celo princ šokiran nad tem, kar je videl. In enako velja za režim; nihče ni pričakoval, da bo to največji upor proti islamskemu režimu doslej.
Zato se je režim odzval tako, kot se je, in sprožil neprimerljivo brutalnost in krutost. Govorimo o kriminalni vladi, ki je zagrešila vse vrste zločinov, a tudi za njene lastne standarde je to veliko višja raven. Režimske sile uporabljajo mitraljeze in ostrostrelce, brez razlikovanja streljajo v množice in celo infiltrirajo agente, ki se mešajo s protestniki in jih zabadajo. Vsak v Iranu pozna nekoga, ki ga je režim ubil in število žrtev je verjetno veliko višje od tistega, kar je trenutno znano. Stopnja brutalnosti je ogromna in to je največji pokol v naši sodobni zgodovini. Kljub temu nam sporočila, ki jih prejemamo iz države, kažejo na pogum in solidarnost iranskega ljudstva; postaje za prvo pomoč za oskrbo ranjenih in starejši ljudje, ki se postavljajo na fronto, da bi zaščitili življenja mlajših.
Število smrtnih žrtev še naprej narašča in se zdi bolj značilno za vojne iz pretekle dobe. Kako bi opredelili represijo režima?
Kršitve človekovih pravic se zgodijo, ko te zločine storite proti civilistom v drugi državi, vendar ne vem, ali obstaja ime za to, kar se dogaja proti ljudem, ki naj bi jim vladali. To je na drugi ravni. Zgodovinsko gledano smo takšne pokole utrpeli med mongolskimi in arabskimi invazijami, vendar nikoli iz rok lastne vlade. Preseneča me, kako malo se govori o tem, kaj se dogaja, morda zato, ker se ne dogaja v Gazi. Tisti, ki ta pokol ignorirajo ali molčijo o njem, bi se morali sramovati še desetletja.
Je zmaga revolucije mogoča brez zunanje podpore?
Ta revolucija bo uspela z zunanjo podporo ali brez nje, vendar potrebujemo zunanjo pomoč, da znižamo ceno zmage. Nekateri verjamejo, da lahko represija konča revolucijo, vendar je ravno nasprotno: sovraštvo iranskega ljudstva do islamske republike narašča in zato si je režim s tem pokolom zagotovil lasten propad. Seveda si večina Irancev želi podpore Združenih držav ali Izraela in vsak, ki pravi drugače, ne ve, o čem govori. Iransko ljudstvo plačuje zelo visoko ceno in celo tisti redki, ki so nasprotovali tujemu posredovanju, zdaj pozivajo k njemu.
Ta revolucija je revolucija iranskega ljudstva. Kar lahko storita Združene države in Izrael, je, da režim in njegovo represijo skrajšata. Zato imajo vsi, ki nasprotujejo tej intervenciji, kri na rokah, saj bodo ceno, ki jo bomo morali plačati, precej povišali.
Več:
Armin Navabi: Ta revolucija bo uspešna, vendar potrebujemo zunanjo pomoč, da znižamo ceno zmage
