Predsednika vlad v Atenah in v Skopju sta danes dosegla dogovor, da se bo nekdanja jugoslovanska republika Makedonija poslej imenovala Republika Severna Makedonija. Dogovor odpira pot za rešitev 27 let dolgega spora in za napredovanje Makedonije proti članstvu v Evropski uniji in zvezi Nato.
Spor med Grčijo in Makedonijo o uradnem imenu slednje se je vlekel že vse od razpada Jugoslavije leta 1991. Zaradi grške blokade je bil glavna ovira Makedoniji na poti v EU in zvezo Nato. Grčija je namreč imenu Makedonija nasprotovala, ker ima na severu pokrajino z istim imenom, poleg tega pa poudarja, da je bila antična Makedonija grška, ne slovanska.
Pogajanja za rešitev spora so potekala že od leta 1995, tudi pod pokroviteljstvom Združenih narodov, a niso obrodila sadov vse do lani, ko je na položaj makedonskega premierja prišel socialdemokrat Zoran Zaev. Danes sta z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom potrdila dogovor, ki naj bi spor končal enkrat za vselej. Uradno naj bi ga podpisala v soboto ob Prespanskem jezeru.
Zaev je na novinarski konferenci v Skopju objavil, da se bo njegova država poslej imenovala Republika Severna Makedonija in ne več Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, kakor je bila sprejeta v ZN. Novo ime makedonske države bo imelo univerzalno uporabo, natančneje pa bodo to določili v ustavi, je povedal Zaev in hkrati zatrdil, da bo dogovor zagotovil nacionalno identiteto.
Po njegovih besedah dogovor predvideva potrditev makedonskega jezika brez posebne opombe, da gre za slovanski jezik. Cipras pa je razkril, da bodo imeli državljani na potovalnih dokumentih zapisano, da so “Makedonci – državljani Republike Severna Makedonija”.
Dogovor naj bi najprej ratificiral makedonski parlament, nato pa bi jeseni izvedli referendum glede predlaganega imena. Če bo predlog potrjen, bi potem v ta namen spremenili tudi makedonsko ustavo, je pojasnil Zaev.
“Imamo zgodovinsko priložnost za rešitev spora med Grčijo in Makedonijo,” je dejal in izrazil prepričanje, da bo referendum uspel.
Tudi Cipras je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom. Po njegovih besedah “zadovoljuje vse pogoje, ki jih je postavila Grčija”. Poudaril je, da je za Grčijo ključno, da se bo razlikovalo med njeno severno sosedo ter antično in današnjo grško Makedonijo.
“Najpomembneje je, da bodo v ustavi spremenili elemente, ki so povzročali nesporazume. Še posebej je pomembno, da bo ta sporazum zagotavljal kulturno dediščino in dediščino grške Makedonije, saj je v zgodovini prihajalo do številnih poskusov, da bi prevzeli grško dediščino Makedonije,” je dejal.
Ko bo Makedonija spremenila ustavo, bo dogovor ratificiral tudi grški parlament. “Ta dogovor morajo najprej uresničiti naši sosedje, tako da bomo lahko nadaljevali,” je dejal grški premier.
Vlada v Atenah naj bi sicer že po ratifikaciji dogovora v makedonskem parlamentu sprostila blokado začetka pristopnih pogajanj Makedonije z EU. To naj bi se zgodilo že na junijskem vrhu EU. Prav tako bo Grčija podprla, da bi zveza Nato Makedoniji poslala vabilo za članstvo že na vrhu zavezništva sredi julija v Bruslju, je nakazal Cipras.
Toda če v Makedoniji ne bo prišlo do spremembe ustave, “se bo povabilo Nata razveljavilo, pogajanja z EU pa ustavila”, je opozoril grški premier.
V čestitkah, ki prihajajo od voditeljev Nata in EU je sicer vendarle zaznati pričakovanja, da bo dogovor omogočil Makedoniji napredek pri približevanju obema povezavama.
“Toplo pozdravljam (…) ta zgodovinski dogovor, ki priča o vrsti let potrpežljive diplomacije in pripravljenosti teh dveh voditeljev, da rešita spor, ki je predolgo vplival na regijo,” je na Twitterju zapisal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Obe državi je pozval k uresničitvi sporazuma. “To bo Skopje postavilo na pot proti članstvu v Natu in pomagalo pri utrditvi miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu,” je dodal.
Zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je ocenila, da je bila perspektiva EU za Zahodni Balkan “ključna spodbuda za dosego dogovora v duhu dobrega sodelovanja med sosedami”.
“Sedaj se veselimo, da bo Svet EU sprejel naša priporočila o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo v juniju. To ni samo zasluženo priznanje pomembnih reformnih rezultatov države, ampak bo tudi bistveno prispevalo k polni uresničitvi dogovora v interesu obeh držav, regije in naše unije v celoti,” je zapisala Mogherinijeva.
Čestitke premierjema Ciprasu in Zaevu je za dogovor izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. “Držim pesti. Hvala vama, da je nemogoče postalo mogoče,” je zapisal na Twitterju.
Tudi evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo in član poslanske trojke, ki je posredovala v notranjepolitičnem sporu v Makedoniji, je ocenil, da sporazum “utrjuje pot do izboljšanih in bolj produktivnih odnosov in predstavlja pomemben prispevek k stabilnosti Jugovzhodne Evrope”.
Čestitkam se je pridružilo tudi slovensko zunanje ministrstvo. Gre za zgodovinski dogovor, ki je pomemben za dvostranske odnose med državama in za regijo, so ocenili, hkrati pa izrazili pričakovanje zelo konkretnega ter brezpogojnega napredka države na evroatlantski poti.
Zadovoljstvo je izrazil tudi posebni odposlanec ZN Matthew Nimetz, ki je že več kot dve desetletji posredoval pri reševanju spora. Izrazil je prepričanje, da bo dogovor vodil v krepitev odnosov med obema narodoma.
