11.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 12 aprila, 2021

(Prvoaprilska) Evropska komisija vendarle dosegla kompromis glede premikanja ure: spomladi 2021 bodo vse članice EU še zadnjič premaknile uro – za pol ure naprej!

V noči s sobote na nedeljo smo znova prestavljali nominalni čas, in sicer za uro naprej, debate o odpravi tovrstnega premikanja časa pa trajajo že kar nekaj let. Na splošno je bil na ravni Evropske unije že dosežen sklep, da bo zadnje premikanje ure opravljeno v letu 2021, vendar še ni bilo znano, kdaj in kako.

 

Težava je namreč nastala, ker nekatere članice EU navijajo za poletni čas (UTC+2), druge pa za zimskega (UTC+1), ki je sicer realni srednjeevropski čas (mimogrede, UTC označuje t. i. ničti časovni pas, ki teče skozi Veliko Britanijo). Ker so tudi znotraj teh držav mnenja zelo deljena, je problem še toliko večji. Strokovnjaki celo opozarjajo, da bi prepustitev odločitve za nominalni čas posameznim državam sprožil pravi kaos znotraj Evropske unije – denimo, da bi se Slovenija odločila za zimski čas, Italija in Hrvaška pa za poletnega, bi to pomenilo premikanje ure ob vsakem prehodu meje, prav tako pa bi to pomenilo tudi zmedo npr. pri prihodih in odhodih mednarodnih vlakov.

Sedaj pa je Evropska komisija vendarle našla kompromis, ki naj bi ga že letos poleti potrdili tudi v Evropskem svetu ter v Evropskem parlamentu po majskih volitvah – evropske države naj bi uvedle t. i. kompromisni nominalni čas, ki bo nekje med dosedanjim zimskim in poletnim, to pa pomeni model UTC+1:30. Kar pomeni, da bomo spomladi oz. zadnji vikend v marcu 2021 še zadnjič premikali uro, in sicer za pol ure naprej.

Ob tem naj spomnimo, da časovni pasovi, ki poznajo tridesetminutni zamik glede na polno uro, že obstajajo. Takšen nominalni čas ima denimo Afganistan (UTC+4:30), Venezuela pa uporablja čas UTC-4:30. Del Kanade (Labrador) uporablja čas UTC-3:30, Indija ter Šrilanka pa uporabljata čas UTC+5:30, Mjanmar (nekdanja Burma) pa UTC+6:30. Nepal uporablja celo čas UTC+5:45.

Pred uvedbo časovnih pasov je veljalo, da ima vsak kraj svoj lokalni čas, isti čas pa so uporabljali kraji na istem poldnevniku (to pomeni, da so s sončno uro lahko določili, kdaj je sonce najvišje na nebu, tj. opoldanska ura). To je pomenilo, da so kraji vzhodno ali zahodno od določene točke že imeli svoj lokalni čas, ki je odstopal od te točke glede na oddaljenost. Uradno so bili časovni pasovi uvedeni leta 1918 (več TUKAJ).

Zadnje novice

Sorodne vsebine