Evropski parlament je danes na zasedanju v Strasbourgu odobril prvo izplačilo 500 milijonov evrov pomoči za begunce v Turčiji, poleg že predvidenih 50 milijonov evrov, iz proračuna za človekoljubno pomoč. Sredstva, Turčiji namenjena v okviru dogovora z EU glede migrantske krize, so namenjena zagotovitvi nadaljnjega izobraževanja begunskih otrok.
Z denarjem naj bi poskrbeli za plače več kot 5000 učiteljev, ki so doslej poskrbeli za izobraževanje več kot 300.000 otrok. Predlog dopolnila k proračunu je danes podprlo 548 poslancev, 70 jih je bilo proti, 61 se jih je glasovanja vzdržalo, piše na spletnih straneh Evropskega parlamenta.
Turčija naj bi v letih 2018 in 2019 skupaj prejela tri milijarde evrov za oskrbo beguncev. Takšno vsoto je že prejela za leti 2016 in 2017.
Turčija in EU sta leta 2016 sklenili dogovor, v skladu s katerim je Ankara pomagala zajeziti tok migrantov in beguncev proti Evropi v zameno za finančno pomoč.
Postavlja pa se vprašanje, ali gre v ozadju za Erdoganovo izsiljevanje, da bi Turčija dobila čim več evropskega denarja in da bi evropska javnost zamižala na obe očesi ob zadnjem dogajanju v Turčiji, ko je Erdogan na račun simuliranega spodletelega državnega udara sprožil pregon političnih nasprotnikov.
V Turčiji bodo sicer v ponedeljek v skladu s spremembo ustave parlamentarni sistem spremenili v predsedniškega. Isti dan bo Recep Tayyip Erdogan prisegel za nov predsedniški mandat, v skladu z novim političnim sistemom pa bo imel okrepljene in razširjene pristojnosti.
Erdogan, ki je predsednik od leta 2014, je bil na predčasnih parlamentarnih in predsedniških volitvah 24. junija s 52,6 odstotka glasov izvoljen za nov petletni mandat. Volilna komisija naj bi sicer danes pozno popoldne objavila končne uradne izide volitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Erdogan bo prisegel v ponedeljek v parlamentu na slovesnosti, ki se bo začela ob 15. uri po srednjeevropskem času. Povabljenih je okoli 3000 ljudi, med njimi vodilni predstavniki poslovnega, kulturnega in športnega življenja v državi ter tuji predsedniki, poročajo turški mediji.
Nekaj ur zatem bo v predsedniški palači sledila slovesnost, s katero bodo obeležili uradni prehod v predsedniški sistem v skladu s spremembami ustave, ki so jih volivci potrdili na referendumu 16. aprila lani. Slovesnosti bo sledila večerja, nato pa naj bi Erdogan objavil sestavo svoje vlade.
V skladu s predsedniškim sistemom bo Erdogan namreč tudi predsednik vlade. Imenoval in odstavljal bo podpredsednike, ministre, sodnike in visoke državne uradnike. Pri tem parlament ne bo imel vloge. Poslanci ne bodo mogli biti člani vlade. Predsedniški kandidat pa ne bo mogel kandidirati na parlamentarnih volitvah.
Opozicija je kritična do novega sistema, ki ga pripisuje avtoritarnim težnjam Erdogana, ki kot premier in predsednik države kroji usodo države že 15 let. Opozarja tudi na oslabitev parlamenta, saj bo predsednik države lahko izdajal dekrete na področju izvršnih oblasti.
V uradnem listu je bil danes objavljen vladni odlok, s katerim so s ponedeljkom, 9. julija, uradno prenesli vrsto pooblastil in dolžnosti vlade na predsednika države. V vrsti zakonov so umaknili sklicevanje na vlado ali premierja in jih nadomestili s predsednikom države. Po navedbah časnika Hurriyet naj bi se spremembe nanašale na okoli 800 zakonov, ki zadevajo številna področja, od gozdarstva, pomoči ob naravnih nesrečah do diplomatskih odnosov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Novoizvoljeni poslanci bodo zaprisegli že to soboto. V novem parlamentu je v skladu s spremembami ustave 600 poslancev namesto dosedanjih 550. Erdoganova vladajoča stranka Pravičnost in razvoj (AKP) po delnih izidih na volitvah ni dobila absolutne večine, bo pa imela udobno večino s skrajno desno Stranko nacionalističnega gibanja (MHP), s katero je v koaliciji nastopila na volitvah.
Erdogan bo po prisegi v torek obiskal severni, mednarodno nepriznani turški del Cipra in Azerbajdžan, nato pa se bo v Bruslju udeležil vrha zveze Nato.
