foto: Marko Markič (Nova24tv)
Po do sedaj znanih rezultatih je na letošnjih čeških parlamentarnih volitvah presenetljivo zmagala desnosredinska koalicija SPOLU, ki je, kot kažejo izidi glasovanj, za las premagala sredinsko stranko Andreja Babiša ANO 2011, ki je slavila na zadnjih volitvah leta 2017 in je bila do zdaj na čelu češke vlade. Poleg njiju so se v češki parlament prebile še desno usmerjena Stranka svobode in direktne demokracije (SPD) in liberalno zavezništvo Piratov ter Županov in neodvisnih kandidatov (STAN).
V zadnjih dveh dneh smo bili v tej srednjeevropski državi priča napetemu volilnemu boju, pri katerem sta se za prvo mesto “udarila” dosedanji premier in poslovnež Andrej Babiš, ki stranko ANO (slo. da) vodi že vse od leta 2012, in univerzitetni profesor Petr Fiala, ki je od leta 2014 na čelu konservativne Državljansko demokratske stranke (ODS), ki se je pred letošnjimi volitvami skupaj z nekaterimi drugimi češkimi strankami povezala v desnosredinsko politično zavezništvo SPOLU (slo. skupaj), v katerem poleg stranke ODS sodeluje še češka Krščansko-demokratska stranka (KDU-ČSL) in liberalno konservativna stranka TOP 09. Stranki Babiša, ki velja za drugega najbogatejšega Čeha, je v javnomnenjskih anketah dolgo časa odlično kazalo, vendar pa se je v času pred volitvami prednost ANA čedalje bolj manjšala. Po dokončnem preštetju glasov si je tako SPOLU priborila 1.493.026 glasov, kar znaša 27,78 odstotka vseh oddanih glasov medtem ko je v volilne skrinjice njene konkurentke ANO 2011 svoj glas odvrglo 1.457.979 volivcev, kar nanese 27,13 odstotka glasov.
Čeprav so volitve z današnjim dnem uradno končane, so sedaj na vrsti koalicijska pogajanja, ki pa utegnejo trajati še nekaj časa. Sicer sta že pred samimi volitvami tako prvouvrščena koalicija SPOLU, kot tudi tretjeuvrščeno zavezništvo Piratov ter Županov in neodvisnih kandidatov (STAN) izražali namere po medsebojnem sodelovanju in oblikovanju skupne vlade, kar je sicer precej verjeten scenarij, saj sta na volitvah v 200-članski češki parlament obe omenjeni politični skupini skupaj zbrali 108 sedežev, kar bi jima omogočilo sestavo koalicijske vlade. Po drugi strani sta bili obe dve stranki že dlje časa relativno zadržani do deklarativno populističnega ANA z Babišem na čelu, njuno nezadovoljstvo z dosedanjim premierjem pa je še podžgala nedavna afera s t. i. Pandorinimi dokumenti. Temelj te afere je predstavljalo 11,9 milijona objavljenih zaupnih dokumentov, ki jih je pred enim tednom (3. oktobra 2021) javno objavil Mednarodni konzorcij raziskovalnih novinarjev (ang. International Consortium of Investigative Journalists – ICIJ), objavljeno gradivo pa je vsebovalo podatke o skrivnih bančnih računih, ki jih je imelo v davčnih oazah po svetu odprtih 35 trenutnih voditeljev držav in več kot sto znanih milijarderjev. Med to množico politikov in drugih znanih osebnosti se je znašlo tudi Babiševo ime, kar je posledično močno škodilo tako njegovemu osebnemu ugledu kot tudi ugledu njegove stranke, vse skupaj pa je imelo močan vpliv tudi na samo volilno kampanjo.
Prvič po letu 1948 se v parlament ni prebila Komunistična partija Češke in Moravske
Letošnje češke volitve so postregle tudi s številnimi drugimi zanimivostmi, med drugim z dejstvom, da se tokrat prvič po letu 1948 ni prebila Komunistična partija Češke in Moravske (KSČM), saj je osvojila zgolj pičlih 3,6% glasov (oz. 193,817 glasov). KSČM je sicer bila ena zadnjih politično aktivnih komunističnih strank na svetu (z izjemo kitajske, kubanske in vietnamske), ki se je od državnega udara leta 1948 še vedno držala svojega imena in ostala bolj ali manj zavezana svoji (sicer že davno preživeti in dokazano neuspešni) ideologiji. V drugih državah (seveda tudi v Sloveniji) so se komunisti v letih po padcu Berlinskega zidu (leta 1989) večinoma vsaj preimenovali in svojo politiko nekoliko bolj zavili v celofan. Preboj v parlament poleg zloglasnih komunistov prav tako ni uspel sredinski populistični stranki Přísaha (slo. zaveza), levo-sredinski Češki social-demokratski stranki (ČSSD), Stranki zelenih ter desničarskemu populističnemu Svobodnemu bloku (češ. Volný blok), po drugi strani pa se je z 9,56% glasov (oz. 513.900 glasovi) tudi na tokratnih volitvah v češki državni zbor suvereno prebila desno usmerjena, euroskeptična in protiimigrantska Stranka svobode in direktne demokracije (SPD), ki jo že vse od njene ustanovitve leta 2015 vodi češko-japonski poslovnež in avtor več uspešnih knjig Tomio Okamura. SPD se je sicer v čeških medijih omenjala kot domnevno najbolj verjeten koalicijski partner Babiševe ANO 2011.
Češka bo s Slovenijo ohranila dobre in prijateljske odnose
Ne glede na to kakšen bo razplet koalicijskih pogajanj, pa je pričakovati, da bo Češka s Slovenijo ohranila dobre in prijateljske odnose, ki naši bratski slovenski državi povezujejo že stoletja. Čehi so bili namreč poleg Slovencev tudi eden izmed narodov, ki so sestavljali Avstro-Ogrsko monarhijo, prav tako pa sta češki in slovenski narod v 2. polovici 20. stoletja dolga desetletja trpela pod nadoblastjo surovega komunističnega režima. Po padcu železne zavese je Češka doživela močan ekonomski, gospodarski in tehnološki razvoj, zaradi česar se danes po številnih parametrih (npr. BDP na prebivalca, GINI-jev koeficient, indeks človekovega razvoja ipd.) upravičeno postavlja ob bok s Slovenijo, napovedi številnih ekonomskih in političnih analitikov pa nakazujejo, da bo ta več kot 10-milijonska država imela še nadvse svetlo prihodnost.
