0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Beneška komisija ostro nad Madžarsko in trdno v prid Sorosove mreže: Države so dolžne omogočiti financiranje nevladnih organizacij iz tujine

Države članice Sveta Evrope ne bi smele prepovedati financiranja nevladnih organizacij iz tujine in bi morale biti pri tem zadržane, je odločila Beneška komisija. Ta svetovalna skupina ustavnopravnih strokovnjakov pri Svetu Evrope je v ta namen pripravila tudi standarde, ki naj bi vodile članice pri odločanju glede tega vprašanja.

 

Financiranje nevladnih organizacij iz tujine je že nekaj let pereča tema v Evropi in Beneška komisija je v zadnjih letih že nekajkrat kritizirala “napačne interpretacije” glede tega vprašanja, bodisi nenamerna bodisi namerna.

Precej razburjenja na tem področju so v zadnjih letih povzročile Rusija, Ukrajina in Madžarska. V Rusiji so od vseh organizacij, ki prejemajo kakršnakoli sredstva iz tujine, zahtevali, da se registrirajo kot “tuji agenti”. Podobno so omejitve uvedli tudi v Ukrajini, kjer skušajo omejevati vpliv Rusije. Madžarska pa skuša zaustaviti financiranje nevladnih organizacij s strani ameriškega milijarderja in filantropa Georgea Sorosa.

Mnenje glede vprašanja financiranja nevladnih organizacij iz tujine je od Beneške komisije zahteval generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, na podlagi tega mnenja pa bi odbor ministrov lahko sprejel tudi določena priporočila, so v petek sporočili iz Sveta Evrope.

Beneška komisija v tem mnenju izpostavlja, da je pravica do iskanja virov financiranja temeljni del pravice do svobode združevanja, ki jo zagotavlja tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah. Pravica do financiranja, tako iz domačih kot tujih virov, je pomemben pogoj za obstoj in neodvisno delovanje tovrstnih združenj, poudarjajo.

Omejevanje pravice do svobode združevanja, vključno z omejitvami financiranja iz tujine, je legitimno le, če je namenjeno preprečevanju pravih, ne le hipotetičnih groženj. Tako države od nevladnih organizacij lahko zahtevajo transparentnost financiranja, da se preprečuje financiranje terorizma ali pranje denarja.

V Beneški komisiji priznavajo tudi skrbi držav v Srednji in Vzhodni Evropi, ki zaradi zgodovinskih izkušenj uvajajo določena pravila glede financiranja nevladnih organizacij in tudi strank iz tujine.

Vendar pa opozarjajo na razlike med obveznostjo “poročanja” o financiranju in “javnega razkrivanja podatkov”. Slednje je pretiran ukrep za boj proti terorizmu ali pranju denarja in je dovolj že zgolj poročanje pristojnim organom, poudarjajo.

V Beneški komisiji tudi menijo, da mora biti sankcioniranje morebitnih kršitev zakonodaje glede financiranja iz tujine proporcionalno. Nepravilnosti glede tega ne morejo biti ocenjene kot resna kršitev, ki bi lahko vodila v prenehanje delovanja nevladne organizacije.

V tem smislu so v komisiji pripravili tudi nekaj priporočil glede financiranja nevladnih organizacij iz tujine. Med drugim države pozivajo, da se vzdržijo pri negativnem označevanju organizacij, ki se financirajo iz tujine, ker to lahko povečuje nezaupanje javnosti v te organizacije in lahko potem tudi negativno vpliva na njihove legitimne dejavnosti. Prav tako bi se morale države vzdržati negativnih kampanj proti civilnodružbenim organizacijam, ki prejemajo sredstva iz tujine, in jih ne smejo prikazovati kot organizacij, ki delujejo v nasprotju z interesi družbe.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine