Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je danes v Luksemburgu znova zavrnil slovenske kritike zaradi podaljševanja nadzora na meji. Izpostavil je, da slovenskega stališča ne more razumeti in da je njegova naloga zagotoviti varnost Avstrijcev. Da zunanja meja ni dovolj varna, dokazuje tudi današnja razprava o krepitvi mejne straže, je še dodal.
Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki je po prepričanju slovenske strani povsem neutemeljen, je po besedah avstrijskega notranjega ministra učinkovito sredstvo za zagotavljanje varnosti Avstrijcev. Notranje meje bodo nadzorovali, dokler ne bo ustrezno delovala zunanja meja, je ponovil dobro znano avstrijsko stališče.
Dejstvo, da notranji ministri EU danes v Luksemburgu razpravljajo o krepitvi evropske mejne in obalne straže za utrditev zunanje meje, je po Kicklovem mnenju dokaz, da obstajajo očitne pomanjkljivosti na zunanji meji. To ni najbolj zaželena možnost, vendar pa gre za jasna pričakovanja ljudi, je še izpostavil.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je danes ponovil, da je “čas, da se to konča”, saj da podaljševanje notranjega nadzora spodkopava schengen, ki je najbolj otipljiva korist evropske integracije. A na vprašanje, ali je torej nadzor neutemeljen, ohlapno odgovarja, da nekatere skrbi sicer so utemeljene, a da komisija spodbuja policijska preverjanja bolj v notranjosti države.
V Evropski komisiji so v četrtek potrdili, da so prejeli obvestilo Avstrije o podaljšanju nadzora na notranji mejah do 19. maja. Članica mora komisijo o podaljšanju obvestiti štiri tedne prej. Gre za ukrep na podlagi 25. člena schengenskega zakonika, ki dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti.
V schengenskem zakoniku je sicer določen rok – ta nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev. A v praksi se lahko člen očitno večkrat sproži na novo. Jasnemu odgovoru na novinarska vprašanja, ali lahko torej članice nadzor podaljšujejo neomejeno, se v komisiji izmikajo.
So pa v četrtek v komisiji zatrdili, da bodo avstrijski ukrep ocenili in kot vselej pozorno spremljali izvajanje. Pojasnili so tudi, da lahko komisija poda negativno mnenje, če presodi, da je ukrep nepotreben in nesorazmeren, česar doslej sicer še ni storila. V tem primeru se sproži proces posvetovanja, ki vključuje zadevno članico in sosednje države.
Nadzor na meji z Avstrijo za šest mesecev podaljšuje tudi Nemčija, je danes potrdil nemški notranji minister Horst Seehofer. Ta odločitev ni presenečenje, nadzor je Nemčija uvedla jeseni 2015, podaljšanje pa je minister utemeljil z besedami, da je zaščita zunanje meje še vedno neustrezna in da pogoji za odpravo notranjega nadzora še niso izpolnjeni.
Osrednja tema današnjega zasedanja, ki se ga udeležuje tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, je sicer predlog za krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo, naslednice agencije za zunanje meje Frontex, z vzpostavitvijo stalne enote 10.000 varuhov meje do leta 2020.
Z utrditvijo zunanje meje želi unija olajšati vrnitev k normalnemu delovanju schengna in poiskati izhod iz slepe ulice pri prenovi azilnega sistema. A odprtih vprašanj je precej – glede velikosti, financiranja ter zlasti glede pristojnosti in suverenosti.
Čeprav komisija izpostavlja, da predlog ne posega v nacionalno suverenost, podrobnosti kažejo nasprotno. Predvideva namreč možnost posredovanja mejne straže v članici tudi, če ta za to ne zaprosi. To naj bi bil “skrajni ukrep, če je na kocki interes celotne EU”.
Avramopulos je danes izpostavil, da to ne bo dan velikih odločitev, nadeja pa se koraka naprej. Zasedanje je opisal kot priprave na vrh unije prihodnji teden, na katerem bodo migracije ena osrednjih tem. Znova je izpostavil pomen temeljnih evropskih načel odgovornosti in solidarnosti ter posvaril, da je ustrezna migracijska politika pomembna tudi v luči evropskih volitev.
